Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Videokonferenčni sistemi niso več le orodje za prenos slike in zvoka, temveč inteligentna okolja, ki spodbujajo produktivnost. Ključ do uspeha za podjetja ni v nakupu najdražje opreme, temveč v izbiri sistemov, ki so prilagodljivi, varni in človeku prijazni.
Če so informatiki prejšnje desetletje preživeli v evforičnem (i)zbiranju vsega, kar se je dalo digitalizirati, je danes na vrsti streznitev. Podjetja se soočajo s …
Pripona Lite v svetu telefonov že leta obljublja skoraj enako izkušnjo kot »pravi« model: podoben videz, sorodno programsko opremo, dovolj dober zaslon, dovolj dobro kamero in ravno pravo strojno osnovo za ugodnejšo ceno. V resnici pa Lite skoraj vedno pomeni predvsem to, da je treba sprejeti več kompromisov, kot bi si želeli.
Xiaomijeva serija Redmi Note že dolgo temelji na preprosti obljubi: za razmeroma malo denarja ponuditi čim več telefona. Pri družini Redmi Note 15 je ta logika še vedno očitna, le da je letos nekoliko bolj razdeljena.
Samsung pri telefonih srednjega razreda že nekaj let igra varno igro. Modeli serije Galaxy A so praviloma dovolj dobri, všečni in predvidljivi, da jih je mogoče prodajati širokemu krogu kupcev. Galaxy A37 pri tem ni izjema.
Monitor Svet, posebna številka s prevodi tujih besedil, tudi tokrat prinaša izbor najboljših člankov uglednih tujih revij, med njimi New Scientist, Fast Company, The Atlantic, MIT Technology Review in Inc. Tema številke se posveča vprašanju, kako krhek je pravzaprav internet, od katerega je danes odvisno skoraj vse – od komunikacije in gospodarstva do energetike ter javnih storitev. Če bi zaradi naravne nesreče, vojne, kibernetskega napada ali sončne nevihte prišlo do večjega izpada, bi se sodobna družba lahko zelo hitro znašla v kaosu. Članek spremlja skupino strokovnjakov in prostovoljcev, ki razmišljajo, kako bi bilo mogoče internet v takem scenariju znova zagnati – od lokalnih improviziranih omrežij do preprostih radijskih naprav, ki bi omogočile vsaj osnovno komunikacijo. Njihova prizadevanja razkrivajo, da za popoln zlom interneta morda sploh nimamo jasnega načrta – in da bi ga morali začeti pripravljati, še preden ga zares potrebujemo.
Zadnje desetletje smo bili na področju IT-infrastrukture priča enosmernemu prometu s precej jasnimi cilji in pravili. Podjetja so sledila preprostemu receptu – zmanjšati kompleksnost, pospešiti izvajanje nalog in čim več poslovanja preseliti v oblak. Ta premik jim je prinesel resnično vrednost. Skrajšal je cikle uvajanja novosti, opolnomočil zaposlene in celo zmanjšal trenja, ki so prej upočasnjevala spremembe. Toda računalniški oblak sam po sebi ni odpravil potrebe po fizični infrastrukturi. Vendarle gre za »računalnik nekoga drugega«. Je pa za določen čas odložil trenutek, ko bi morala podjetja o IT-infrastrukturi ponovno razmisliti. Ta trenutek je zdaj tu.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
»Zapustila sva zračni prostor, lahko počneva, kar nama srce poželi,« mi je s pilotskega sedeža svojega helikopterja znamke Aston Martin rekel Jean-Paul Thorbjornsen. Ko sva preletela predmestja Melbourna, mi je postalo jasno, da je početi, kar mu srce poželi, njegovo življenjsko vodilo.
Tehnologija nam je olajšala življenje, vendar ne vsem. Ko banke, trgovine, letališča in država predpostavljajo digitalno pismenost, izključenost postane skoraj neizogibna.
Zgodba podjetja iRobot ni le kronika robotskih sesalnikov na kolesih, je epska pripoved o viziji, ki je prehitela svoj čas, o bitki z globalno konkurenco in trenutku, ko so tržni regulatorji nevede zapečatili usodo ameriške ikone inovacij.
Bolj ko si zvest, manj si vreden. Kot naročnik, ki vestno plačuje visoke zneske, si za podjetje le še samoumevna postavka v Excelovi tabeli, medtem ko novim strankam obljubljajo nebesa.
Pojav zmogljivejših znanstvenih in osebnih mikroračunalnikov je v 80. letih bistveno spremenil računalniško pokrajino. Prostor zanje so našli na skoraj vsakem delovnem mestu. V želji po tesnejši povezanosti velike množice teh naprav, učinkoviti izmenjavi podatkov med njimi ter skupni uporabi podatkovnih virov in zunanjih naprav so oblikovali novo vrsto hitrih krajevnih omrežij.
Ponudniki interneta imajo v svoji ponudbi pogosto tudi mesh Wi-Fi, nekakšen »boljši« Wi-Fi. Je res boljši oziroma v čem je sploh boljši?
Direktor Appla Tim Cook trdi, da je umetna inteligenca prelomnica, primerljiva s pojavom interneta ali pametnih telefonov. Po dolgem čakanju in sklenjenem partnerstvu z Googlom, ki bo Applu zagotovil tehnologijo Gemini, je storitev »Apple Intelligence« končno na voljo širšemu krogu uporabnikov. Gre za krovni izraz, ki združuje vrsto pametnih orodij za telefone iPhone, tablice iPad in računalnike Mac, nekatera pa delujejo tudi v povezavi z uro Apple Watch in s slušalkami AirPods. Oglejmo si nekaj pripomočkov, ki nam pridejo prav že danes.
Umetna inteligenca v Sloveniji ne sega le v zadnja leta, ko so jo veliki jezikovni modeli in klepetalni roboti postavili v središče javne pozornosti. Domači razvoj poteka že skoraj pol stoletja. Kar danes razumemo kot umetno inteligenco v vsakdanjem življenju, sloni na delu generacij raziskovalcev, ki so v laboratorijih, predavalnicah in razvojnih oddelkih desetletja gradili znanje, pogosto daleč od oči javnosti.
Format PDF izhaja iz nekega drugega obdobja, iz časov, ko smo na veliko tiskali dokumente in ko smo na zaslonu potrebovali verodostojen posnetek vsebine, kot se je pokazala na papirju. Za dokumente, ki so na voljo izključno v elektronski obliki, zaradi navezave na papir ni najboljši, je pa zaradi dolge zgodovine formata velik del digitalnih dokumentov primarno še vedno na voljo v datotekah PDF.
V zadnjih mesecih se zdi, da se je razplamtela nova vesoljska tekma. V njej se namesto držav merijo podjetja, namesto vesoljskih teles pa osvajajo teraflope v orbiti. Več podjetij z xAI na čelu je napovedalo, da je prihodnost računskih centrov za umetno inteligenco v orbiti okoli Zemlje. Mi pa napovedujemo, da se to še lep čas ne bo zgodilo. Vsaj ne v pomembnejši meri.