V javnosti je zakoreninjena predstava, da so mlajše generacije bolj računalniško pismene, ker so se že rodile v digitalno okolje in so od mladih nog obkrožene z računalniki. Verjetno najbolj klišejski primer je vnuk, ki babici nastavlja brezžični usmerjevalnik in na namizje računalnika doda bližnjice do spletne televizije, Facebooka in brskalnika, ki mora imeti obvezno nastavljeno domačo stran na rtvslo.si ali kaj podobnega.
Proxmox Virtual Environment (pogosto le Proxmox ali PVE) je trenutno ena najbolj priljubljenih odprtokodnih platform za virtualizacijo na svetu. Po Broadcomovem prevzemu VMwara in drastičnem dvigu cen so sistemski administratorji manjših podjetij začeli iskati nove rešitve. Najboljšo so našli v naši soseščini.
Čistilci registra in pomnilnika, optimizatorji datotečnega sistema, množica programov in programčkov obstaja, ki naj bi nam izboljšala računalniško izkušnjo. Pa jo res?
Po uspešnem zagonu različnih paketnih računalniških omrežij v Evropi in ZDA so raziskovalci v drugi polovici 70. let vedno več pozornosti namenjali njihovi vsestranski medsebojni povezljivosti. Danes je najbolj znan in splošno razširjen ameriški medmrežni model, pred tem pa so pri nas veliko upali tudi na drugačen, odprti oziroma evropski medmrežni model.
Desetletja trajajoča tekma za višje frekvence osveževanja slike na zaslonu, ki nam je prinesla boljšo in očem prijaznejšo sliko, je spremenila smer. Zasloni so danes že dovolj dobri, morda celo predobri. V nekaterih primerih je koristneje sliko osvežiti manjkrat, da privarčujemo nekaj energije in iz telefona ali prenosnega računalnika iztisnemo še kakšno uro ali dve avtonomije. Pametne ure so ta nauk usvojile v prejšnjem desetletju, telefoni v tem, prenosni računalniki pa letos.
Alternativni pisarniški paketi lahko ne le v veliki meri ali v celoti nadomestijo Microsoft Office, temveč dodajajo nove možnosti, med katerimi so tudi funkcije, podprte z umetno inteligenco (UI).
Tranzistorska elektronika je temelj današnjega računalništva, toda specifične računske zahteve nevronskih mrež, na katerih slonijo strojno učeni algoritmi, ponujajo možnost za bistven odmik v strojnem načinu procesiranja: uporabo svetlobe namesto elektrike.
Ustvarjanje lastne igralne konzole iz odsluženega prenosnika je projekt, ki združuje nostalgijo po stari strojni opremi s sodobno tehnološko praktičnostjo. Predstavljamo Steam Machine!
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva. dr. Matej Guid, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja InstaText. Dr. Matej Guid je slovenski raziskovalec umetne inteligence, podjetnik in soustanovitelj podjetja InstaText, ki razvija orodje za izboljšanje kakovosti besedil v več kot 40 jezikih. Njegova pot združuje akademsko odličnost, podjetništvo in strast do šaha, kjer je kot FIDE mojster ter raziskovalec prispeval k razumevanju odločanja in reševanja problemov.
Telefon iPhone je lahko marsikaj, med drugim tudi zmogljiv diktafon, ki je še bolj priročen od namenske naprave, saj je dobesedno vedno pri roki. Za tovrstno uslužnost potrebujemo ustrezen program, kakršnih na tržnici App Store kar mrgoli.
Pripona Lite v svetu telefonov že leta obljublja skoraj enako izkušnjo kot »pravi« model: podoben videz, sorodno programsko opremo, dovolj dober zaslon, dovolj dobro kamero in ravno pravo strojno osnovo za ugodnejšo ceno. V resnici pa Lite skoraj vedno pomeni predvsem to, da je treba sprejeti več kompromisov, kot bi si želeli.
Xiaomijeva serija Redmi Note že dolgo temelji na preprosti obljubi: za razmeroma malo denarja ponuditi čim več telefona. Pri družini Redmi Note 15 je ta logika še vedno očitna, le da je letos nekoliko bolj razdeljena.
Samsung pri telefonih srednjega razreda že nekaj let igra varno igro. Modeli serije Galaxy A so praviloma dovolj dobri, všečni in predvidljivi, da jih je mogoče prodajati širokemu krogu kupcev. Galaxy A37 pri tem ni izjema.
Monitor Svet, posebna številka s prevodi tujih besedil, tudi tokrat prinaša izbor najboljših člankov uglednih tujih revij, med njimi New Scientist, Fast Company, The Atlantic, MIT Technology Review in Inc. Tema številke se posveča vprašanju, kako krhek je pravzaprav internet, od katerega je danes odvisno skoraj vse – od komunikacije in gospodarstva do energetike ter javnih storitev. Če bi zaradi naravne nesreče, vojne, kibernetskega napada ali sončne nevihte prišlo do večjega izpada, bi se sodobna družba lahko zelo hitro znašla v kaosu. Članek spremlja skupino strokovnjakov in prostovoljcev, ki razmišljajo, kako bi bilo mogoče internet v takem scenariju znova zagnati – od lokalnih improviziranih omrežij do preprostih radijskih naprav, ki bi omogočile vsaj osnovno komunikacijo. Njihova prizadevanja razkrivajo, da za popoln zlom interneta morda sploh nimamo jasnega načrta – in da bi ga morali začeti pripravljati, še preden ga zares potrebujemo.
V zadnjih mesecih se zdi, da se je razplamtela nova vesoljska tekma. V njej se namesto držav merijo podjetja, namesto vesoljskih teles pa osvajajo teraflope v orbiti. Več podjetij z xAI na čelu je napovedalo, da je prihodnost računskih centrov za umetno inteligenco v orbiti okoli Zemlje. Mi pa napovedujemo, da se to še lep čas ne bo zgodilo. Vsaj ne v pomembnejši meri.
V sodobnem svetu, kjer je internet postal osrednje prizorišče našega dela, zabave in socializacije, se v ozadju razvija nevidna industrija, ki se hrani z našo zasebnostjo. Vsakič ko odpremo brskalnik, vstopimo v prostor, kjer tisoči algoritmov tekmujejo za našo pozornost in podatke. Ta proces ni naključen stranski produkt tehnologije, temveč skrbno načrtovan sistem nadzornega kapitalizma, ki posameznika spremeni v izdelek. Da bi razumeli, kako se temu upreti, moramo prodreti globoko v drobovje spletne infrastrukture in se naučiti, kako zgraditi lastno digitalno utrdbo, ki nas bo varovala pred nenehnim opazovanjem.