Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Pred desetletjem sem kot sveži diplomiranec dobil delo sestavljavca odgovorov na spletni strani z vprašanji, kako kaj popraviti ali postoriti. Ena prvih takšnih nalog je tako bila dopolniti članek o tem, kako posvetliti temne ustnice. Med prvimi stavki, za katere sem dobil plačilo, je bil tudi »Preizkusite svetlejše barve šminke, na primer marelično ali koralno.«
Vsakič ko v slovenski trgovini prislonimo kartico ali telefon k terminalu, običajno uporabimo infrastrukturo ameriških kartičnih shem Visa ali Mastercard. To je hitro, priročno in zanesljivo. Hkrati pa pomeni, da je velik del domačega plačilnega prometa odvisen od tujih sistemov, na katere Slovenija nima vpliva. Poleg tega v tujino pošiljamo tudi vse podatke o nakupih Slovencev.
Če spremljate članke in podkaste o ljudeh, ki hodijo na zmenke z umetno inteligenco, ste mogoče opazili vzorec. Med avtorji je veliko žensk.
Honor 600 je zelo dober telefon srednjega razreda, vendar bi rad bil več. Še posebej v oranžno bronasti barvi in z rahlo zaobljenimi robovi vzbuja asociacijo na iphone, kar je pri kitajskih proizvajalcih telefonov že skoraj športna disciplina.
Sodoben telefon ima dovolj zmogljiv procesor, dovolj pomnilnika, hiter priključek USB-C in vse aplikacije, ki jih uporabljamo vsak dan. Zakaj ga torej ne bi priklopili na monitor, tipkovnico in miško ter uporabljali kot namizni računalnik?
Evropa pripravlja odgovor na ameriški Microsoft Office. Euro-Office naj bi bil kmalu pripravljen za uporabnike, ki nočejo biti odvisni od ZDA. Katere so njegove prednosti in katere slabosti?
Xiaomi Redmi Pad 2 je ena tistih naprav, pri katerih je treba najprej pogledati ceno in šele nato specifikacije. Za približno 150 evrov, za kolikor jo je mogoče dobiti v spletnih trgovinah, ni smiselno pričakovati čudežev. Pa vendar!
Orodij za delo z jezikom se kar tare, glavni pomislek pa ni več njihova kakovost, temveč varnost v najširšem pomenu besede. Potrebujemo suverena orodja, ki jih tuji komercialni ponudnik ne more samovoljno izklopiti, ki podatkov ne zbirajo in katerih izvor poznamo. Evropska komisija zaradi večjezičnosti Evrope že desetletja razvija računalniška jezikovna orodja, ki so zadnje desetletje brezplačno dostopna širokemu krogu evropskih uporabnikov.
Večina spletnih storitev dandanes podaja informacije ob pomoči algoritma. V prvi vrsti moramo tu izpostaviti družabna omrežja, ki so ob postala glavni vir novic za velik del spletnih uporabnikov. Če želimo ubežati primežu informacijskih mehurčkov in želimo dostop do informacij urejati in upravljati sami, nam priskoči na pomoč danes že starosta med spletnimi protokoli – RSS.
Nedavno so na Kitajskem priredili tekmovanje v teku na polmaratonsko razdaljo, ki so se ga lahko udeležili tudi humanoidni roboti. Zmagovalni robot podjetja Honor je za 21 km dolgo pot potreboval nekaj več kot 50 minut, kar je precej manj, kot zmorejo najboljši človeški tekači. Ta dosežek je še posebej impresiven, če ga primerjamo z lanskim, ko je zmagovalni robot za enako razdaljo potreboval več kot dve uri in pol. Še bolj pa dejstvo, da se je večina lanskih robotov dobesedno opotekala po progi.
Simulatorji letenja niso namenjeni le nadobudnim igralcem računalniških iger, ampak tudi tistim, ki želijo svoje letalske spretnosti preizkusiti pred poletom s pravim dronom.
Tehnološka podjetja že od nekdaj lajšajo vsakdan sleherniku, vendar jih ne vedno vodi altruizem, zato v preteklosti najdemo številne primere, ko so želela kupca žejnega peljati čez vodo. Včasih je njihovo ravnanje prizadelo vse, spet drugič le najbolj naivne med nami. Poglejmo nekaj najzanimivejših tovrstnih primerov.
Domače hobi računalništvo ima dolgo in uspešno zgodovino. Pred dobrim desetletjem se je za tako okolje razširil izraz homelab, torej domače okolje, v katerem lahko eksperimentiramo, se učimo in postavimo lastne IT-storitve. Od gostitve lastnih spletnih storitev, pametne hiše ali medijske knjižnice do učenja virtualizacije in mrežnih tehnologij so možnosti praktično neomejene.
To ni več prihodnost. Ni več eksperiment za tehnološke navdušence, ni več igrača za programerje in ni več nekaj, kar bi uporabljali le podjetni vizionarji iz Silicijeve …
V zgolj dveh desetletjih je poslovno obveščanje (angl. Business Intelligence – BI) prešlo pot od ekskluzivne domene finančnih analitikov in vrhnjega menedžmenta do osnovnega orodja za preživetje v sodobnem poslovnem okolju. Preobrazba kazalnikov in poročil prinaša nekaj povsem drugega: dinamičen, proaktiven in nepogrešljiv del poslovne DNK.
V javnosti je zakoreninjena predstava, da so mlajše generacije bolj računalniško pismene, ker so se že rodile v digitalno okolje in so od mladih nog obkrožene z računalniki. Verjetno najbolj klišejski primer je vnuk, ki babici nastavlja brezžični usmerjevalnik in na namizje računalnika doda bližnjice do spletne televizije, Facebooka in brskalnika, ki mora imeti obvezno nastavljeno domačo stran na rtvslo.si ali kaj podobnega.
Proxmox Virtual Environment (pogosto le Proxmox ali PVE) je trenutno ena najbolj priljubljenih odprtokodnih platform za virtualizacijo na svetu. Po Broadcomovem prevzemu VMwara in drastičnem dvigu cen so sistemski administratorji manjših podjetij začeli iskati nove rešitve. Najboljšo so našli v naši soseščini.
Čistilci registra in pomnilnika, optimizatorji datotečnega sistema, množica programov in programčkov obstaja, ki naj bi nam izboljšala računalniško izkušnjo. Pa jo res?