Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Pred našimi očmi se odvija korenit premik v filozofiji spletne prodaje. Če je pretekla leta zaznamovala digitalizacija, se zdaj vse vrti okoli inteligentne avtomatizacije in hiperpersonalizacije. Še več, e-trgovina se seli čez meje spletnih strani neposredno pred oči potrošnikov.
VirtualSIM by BNESIM BNESIM popotnikom in digitalnim nomadom omogoča dostop do ugodnih mobilnih podatkov (eSIM), virtualnih telefonskih številk in VPN-storitev v več kot 200 državah. …
Google Photos, verjetno najbolj priljubljena storitev za shranjevanje in delo z digitalnimi fotografijami, ima kar nekaj slabosti. Omejeni smo s prostorom (ali pa moramo zanj doplačati), poleg tega pa ne shranjuje originalov, ampak fotografije za manjšo porabo prostora zmanjša in stisne.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Vesolje Zvezdnih stez že skoraj 60 let ponuja ljubiteljem vizijo prihodnosti, ki temelji na globokem raziskovanju domišljije, iskanju novih civilizacij in pogumnem podajanju tja, kamor še ni stopila nobena človeška noga. Od prve epizode leta 1966 nas serija uči, da je vesolje polno tehnoloških čudes, ki niso le vizualni spektakel, temveč so morda celo neposredno vplivala na resnični znanstveni razvoj, odkritja in izume naše dobe.
Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.
Omejen dostop do prvih raziskovalnih omrežij ter pomanjkljivosti lastniških, javnih in drugih dostopnih tehnologij so uporabnike spodbudili k razvoju lastnih rešitev z izrazitim poudarkom na različnih oblikah elektronskega sporazumevanja in sodelovanja. Uporabniška omrežja z bolj ali manj neodvisnimi vejami v Evropi, Kanadi in na Daljnem vzhodu so v 80. letih uživala velik ugled.
Že poltretje desetletje se država trudi vpeljati čim več elektronskega poslovanja, naša revija pa še desetletje dlje promovira digitalne tehnologije. Bralci bodo zato ob kontroverznem naslovu zastrigli z ušesi, a se na koncu tega prispevka – upam – strinjali z naslovom. Dolgoročno tudi država želi, da na svojih računalnikih ne bi imeli datotek p12/pfx, temveč bi uporabljali varnejše načine. Digitalna potrdila naj seveda ne gredo nikamor, a ne sodijo na lokalni disk.
V Evropi skoraj nič ne deluje brez ameriškega orožja, tehnologije, obveščevalnih služb in finančnih storitev. Celina je na ključnih področjih odvisna od Združenih držav Amerike, razkrivajo številke.
Toneta Stanovnika iz Špice, starosto slovenskega IT, verjetno ni treba posebej predstavljati. V tokratnem intervjuju razkriva veliko o sebi, morda tudi kaj, česar še nismo vedeli. Kako je ustanoviti podjetje, ga dolgo uspešno voditi in kakšna je odgovornost? Razkrivamo delček ozadja uspešne zgodbe, ki še vedno pluje s polnimi jadri kot pred mnogimi leti.
Ko danes odpremo Gmail, se nam zdi skoraj samoumevno, da bomo v hipu našli sporočilo izpred let, da nam ne bo treba razmišljati o mapah, ker imamo oznake, in da bo poštni nabiralnik nekakšen živ organizem, ki se zna urediti sam. Na prelomu tisočletja pa so bili odjemalci elektronske pošte precej bolj podobni pretesni omari, v katero so ljudje tlačili vse, kar je prišlo skozi vrata, in upali, da se jim nikoli ne bo treba vrniti po tisti en, prav poseben kos. Nato se je elektronske korespondence lotil Google.
Izrazito povečanje računalniških komunikacij v 70. letih je narekovalo izgradnjo prvih splošno dostopnih omrežij, namenjenih izključno paketnemu prenosu digitalnih podatkov. Vanje so se lahko vključili predvsem uporabniki, kot so fakultete, inštituti, knjižnice, državni in občinski uradi, pošte, banke ter velika podjetja, zato jih imenujemo tudi javna podatkovna omrežja.
Besana, paradni konj kamniškega podjetja Amebis, je eden najpomembnejših dosežkov slovenskega računalniškega jezikoslovja in ključno orodje za ohranjanje kakovosti zapisanega jezika v digitalni dobi. Lektorji, uredniki, študenti, dijaki, poslovni uporabniki in javna uprava jo že vrsto let redno uporabljajo. Z eno izjemo. Pogoj za delovanje digitalne lektorice je bil računalnik PC z operacijskim sistemom Windows. Nič več.
Dolga leta je Samsung vztrajal, da je tehnologija QLED najboljša stvar, kar se jih je zgodilo televizorjem. Razlog ni bil skrivnost – lastnih zaslonov OLED preprosto niso imeli. Zdaj ko jih imajo, priznavajo, da je najboljši v resnici OLED.
Dolga leta je veljalo, da Apple sicer nikoli ni prvi, je pa na koncu najboljši. Počaka, opazuje konkurenco, nato tehnologijo izpili, zapre v svoj ekosistem in jo ponudi kot nekaj samoumevno boljšega. V dobi umetne inteligence ta zgodba ne drži več.
Priljubljeni Raspberry Pi 5 je končno dočakal nadgradnjo, ki omogoča sestavo od interneta neodvisnih robotov in drugih naprav z vgrajeno umetno inteligenco. Raspberry Pi AI HAT+ 2 preseneča s svojo zmogljivostjo in komunikativnostjo.
Nekako smo pozabili, da elektroni, bajti in oblaki obstajajo v resničnem svetu, da imajo fizično manifestacijo, da njihova izdelava zahteva resnične surovine, da obratovanje troši otipljive energente. Koda se je razbohotila, sistemske zahteve so narasle. Morda nas bo aktualna pomnilniška kriza prisilila, da se bomo začeli obnašati odgovorneje.
Tablice iPad so od prihoda na trg med najbolj zaželenimi mobilnimi napravami. Imajo odlične zaslone, učinkovit uporabniški vmesnik ter odlično baterijo, z novimi Applovimi procesorji pa tudi moč, s katero dodatno razširijo svojo namembnost. Če jim dokupimo še pisalo Pencil in tipkovnico Magic Keyboard, postanejo risalna tablica, prenosnik in še več.