Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Moderni avtomobili nimajo le potovalnih računalnikov in navigacije ter posodobitev na daljavo, temveč se znajo med seboj tudi sporazumevati in komunicirati z okolico. Temu primerno se posodablja tudi cestna infrastruktura, ki lahko skupaj z avtomobilom voznika že kilometer pred zastojem ali prometno nesrečo opozori na nevarnost. A za zdaj tekmujeta dva standarda.
Vsak »pravi« bralec prisega na papir, saj se noben e-bralnik po izkušnji ne more primerjati z vonjem po sveže natisnjeni knjigi. Seveda pa imajo e-knjige precej drugih prednosti v primerjavi s klasičnimi, papirnatimi, zato so tudi elektronski romani našli svojo ne majhno skupino privržencev – in orodij zanje.
Odprta arhitektura, ki naj bi premešala karte v svetu procesorjev, je letos dopolnila petnajst let. RISC-V se v tem času ni uveljavil z bleščečimi izdelki na policah trgovin ali marketinškimi slogani, temveč z nečim precej tišjim, a dolgoročno morda pomembnejšim: z idejo, da so lahko temeljni gradniki računalniške tehnologije odprti, dostopni in brez licenčnih omejitev. V svetu, kjer so Intel, AMD in ARM desetletja določali pravila igre, je to že samo po sebi dovolj, da vzbudi pozornost.
Nova generacija računalnikov na eni ploščici tiskanega vezja (t. i. SBC – »Single Board Computers«) ima izjemne zmogljivosti. Poglejmo!
Dolga leta je veljalo, da Apple sicer nikoli ni prvi, je pa na koncu najboljši. Počaka, opazuje konkurenco, nato tehnologijo izpili, zapre v svoj ekosistem in jo ponudi kot nekaj samoumevno boljšega. V dobi umetne inteligence ta zgodba ne drži več.
Računalnik z operacijskim sistemom Windows je že od nekdaj nenavaden kompromis med dvema svetovoma: po eni strani je delovni konj, ki mora ostati stabilen in predvidljiv, po drugi pa osebni stroj, pri katerem želimo, da se vmesnik prilega rabi tako kot tipkovnica ali miška. Desetletja zato že obstaja cela podkultura programov, ki posegajo v videz in delovanje namizja, preoblikujejo gumb Start, vračajo klasični meni, izpopolnjujejo opravilno vrstico, dodajajo pripomočke in informacijske plošče, zamenjujejo ikone ter popravljajo podrobnosti, ki jih Microsoft v posameznih različicah Windows spremeni ali odstrani.
Huawei Watch Ultimate 2 je pametna ura, ki že z imenom meri na najzahtevnejše uporabnike. Gre za največji in najtežji model v aktualni ponudbi podjetja Huawei.
Vlada je napovedala razpis za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, del javnosti se je razburil, odprta pisma krožijo, besede, kot so »suverenost«, »varnost«, »pravice« in »okolje«, pa se uporabljajo bolj kot urok kakor izhodišče za trezno razpravo.
Presenetljivo tanki, a zmogljivi Spacemitov Muse Book, na osnovi računalnika Muse Pi na eni plošči tiskanega vezja, preseneti skoraj v vsakem pogledu, celo če ga primerjamo s klasičnimi notesniki PC.
Umetna inteligenca se iz klepetalnikov in iskalnikov seli v brskalnike. Je to smiseln prehod ali bo vse skupaj le muha enodnevnica?
Novi, nekonvencionalni ThinkPad X9 z oznako Aura očitno meri na Applove prenosnike linije Air. Poslovno usmerjeni alternativi Applovemu računalniku to kar uspeva, saj prevzame nekaj prednosti tankega oblikovanja, hkrati pa tudi nekaj slabosti.
V razvoj umetne inteligence se vlagajo nepredstavljive količine denarja, ki bi morale zelo kmalu prinesti v vseh ozirih pametnejši stroj od človeka. Večji in sposobnejši modeli, hitrejši in zmogljivejši čipi, bogatejši in globlji žepi. Le kaj bi lahko preprečilo domala neizogiben triumf umetne inteligence?
V Monitorju smo že preizkusili modularni prenosnik podjetja Framework. Zaradi odprtosti in modularnosti je zanimiv predvsem za tehnološke navdušence ter tiste, ki jim je mar, kako računalnik deluje in si želijo popoln nadzor nad svojo napravo. Za te je pomembna tudi izbira operacijskega sistema. Linux?
Ali bo umetna inteligenca nadomestila brskalnik in iskalnik ter spremenila uporabniško izkušnjo pri uporabi interneta in spletnega brskalnika? Prav to poskuša manj znano podjetje Perplexity, ki je predstavilo brskalnik Comet. Kmalu zatem je sledil še OpenAI z brskalnikom Atlas, pravkar pa je tu še Opera s svojim Neom.
Zdi se, da ima že skoraj vsaka družina pametni sesalnik. Nisem srečal še nikogar, ki bi odkrito priznal, da ga ne uporablja redno ali da je obležal v kotu, ker se je izkazal za manj učinkovitega, kot se je zdelo ob nakupu. V naši družini smo bili očitno eni zadnjih, ki smo dvomili o smiselnosti takšnega nakupa.
Konec leta bodo evropske države vsem državljanom ponudile brezplačne denarnice za digitalno identiteto, s katerimi bomo lahko v digitalnem svetu dokazovali svojo istovetnost. Razvoj intenzivno poteka že od leta 2023, ko so se začeli prvi veliki pilotski projekti s tega področja. V Sloveniji je pri razvoju sodelovalo podjetje SETCCE, partnerja v projektu pa sta še Ilirika in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
MacOS je odličen operacijski sistem, v katerem nad namizjem bdijo trije osnovni pripomočki, vrstica s pripomočki »Menu Bar«, iskalnik Spotlight in sidrišče »Dock«. Vsi našteti dostojno opravljajo svoje delo in so vsako leto deležni izboljšave ali dveh. Če se nam zdi tempo, s katerim programerji v Cupertinu nadgrajujejo tri kralje operacijskega sistema macOS, prepočasen, si lahko omislimo močne alternative, ki trojico popolnoma nadomestijo.
Pri Monitorju imamo ob koncu leta že dolgo lepo navado. Ko se leto bliža koncu, se za trenutek ustavimo, pogledamo okoli sebe – predvsem na svoje mize, v nahrbtnike, delavnice, dnevne sobe in strežniške omare – ter zapišemo, kaj smo v resnici uporabljali. Ne, kaj je bilo najbolj oglaševano, ne, kaj je obljubljalo revolucijo, temveč, kaj nas je v praksi navdušilo, razveselilo, nam olajšalo delo ali preprosto polepšalo vsakdan. Tako je nastal tudi letošnji tradicionalni članek Kaj uporabljamo 2025 .
