Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Hiter tehnološki napredek spreminja tudi področje upravljanja vsebin v podjetjih. Namenski sistemi, ki so bili v preteklosti obravnavani kot nekakšna nadgrajena rešitev za shranjevanje dokumentov (dokumentnih sistemov), so se razvili v strateška orodja, ki podjetjem omogočajo izkoriščanje njihove vsebine za pridobivanje konkurenčne prednosti.
Dolga leta so težave v spolnem življenju in nesoglasja med partnerjema pogosto ostajali neizrečeni. Spolne potrebe so bile zapostavljene, partnerja pa sta se lahko počutila preslišana, tako čustveno kot telesno. Takšne težave niso nepomembne, saj lahko vodijo v ohlajene odnose, spolno stagnacijo ali celo razpad zveze. Danes pa se tudi teme, ki so bile nekoč tabu, preveč nerodne za pogovor ali sploh niso bile del vsakdanjega razmisleka, selijo v digitalno obliko. Aplikacije za intimnost želijo pogovor o spolnosti narediti bolj dostopen, poučen, in kar je morda najpomembnejše, povsem normalen.
Čas je, da tudi v svoje IT-okolje spustite prave arhitekte. Informacijska arhitektura namreč zagotavlja, da so vsebine in podatki strukturirani, organizirani in kategorizirani na učinkovit in uporaben način, s čimer se poveča vrednost spletnih strani in aplikacij.
Kljub nasprotnemu prepričanju laične javnosti je tiskanje danes za podjetja pomembnejše kot kadarkoli prej. Napredek na področju avtomatizacije, upravljanje delovnih tokov, ki jih poganja umetna inteligenca, trajnostne tehnologije in spreminjajoča se pričakovanja strank so spremenili način, kako podjetja izdelujejo, prilagajajo in dostavljajo tiskana gradiva.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Ko danes kliknemo gumb za dodajanje izdelka v košarico, ko se zemljevid pod prstom mehko premakne in ko spletna stran skoraj neopazno preveri, ali je vpisan pravilen e-naslov, v ozadju običajno deluje JavaScript. Zdi se, kot da je bil tam od nekdaj – kot elektrika v zidu. A njegova zgodba se začne precej bolj človeško: v pisarni, kjer je dišalo po kavi ter so monitorji brneli in kjer je nekdo dobil nalogo, ki bi jo danes marsikje zavrnili kot nerealno.
Računalniške komunikacije so vsaj dve desetletji obvladovala terminalska in lastniška omrežja, večinoma omejena na združljive naprave enega proizvajalca. V ozadju pa so postopoma nastajala drugačna, bolj neodvisna in raznovrstna omrežja. Sprva so bila omejena na raziskovalne enote nekaterih univerz v ZDA in Evropi, zato jih imenujemo tudi raziskovalna omrežja.
Generativna umetna inteligenca in zlasti agenti UI lahko korenito spremenijo pravila igre v svetu zavarovalništva. Na bolje, kakopak.
Promet na slovenskih cestah je vsak dan bolj kaotičen. Električni skiroji, mopedi, hitri kolesarji, neprevidni pešci in objestni vozniki predstavljajo nevarnosti, ki prežijo na nas. V primeru nesreče nas lahko krivde razbremeni priča v obliki kamere, ki vožnjo snema skozi vetrobransko steklo. Nakup kakovostne avtomobilske kamere je koristen, a pogosto tudi drag. Na pomoč nam priskoči pametni telefon z operacijskim sistemom Android in ustrezno programsko opremo.
Banke danes v tehnologijo vlagajo več kot kadarkoli prej. Merijo na inovativnost, odpornost in odlično uporabniško izkušnjo, s katerimi bi si zagotovile trajno konkurenčno prednost. A to je vse prej kot lahko.
Medtem ko v nekaterih panogah že odstotek letne rasti pomeni izjemen uspeh, se v drugih spogledujejo s povsem neverjetnimi številkami. Celo v zavarovalništvu, ki …
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Amazon je oktobra letos utrpel enega največjih izpadov svojega oblaka AWS v zgodovini. Zaradi njegove velikosti je to vplivalo na velik del interneta, nedosegljive so bile številne storitve in strani njegovih strank. Da je tako velik in vzdrževan sistem padel, se je zgodilo več nesrečnih slučajev, ki jih lahko razume vsakdo.
Leta 2005 je imela Kitajska le dva proizvajalca baterij za električna vozila. Danes proizvede veliko večino litij-ionskih baterij na svetu. Da bi razumeli, kako je do tega preskoka prišlo, se moramo vrniti na začetek zgodbe. Zahvaljujoč sodelovanju treh znanstvenikov pred 50 leti, je nastala tehnologija, ki omogoča dolgoročno shranjevanje energije velike gostote v pametnih napravah, električnih vozilih in celo sončnih letalih. Litij-ionske baterije danes omogočajo tudi stabilizacijo energetskih omrežij, ki se zanašajo na nestabilne vire, kot sta veter in sonce.
Prve uporabne rešitve za povezovanje računalnikov sta ponudila najpomembnejša računalniška proizvajalca IBM in DEC. Omrežja so bila večinoma zasebna, zagotavljala pa so večji del vseh svetovnih omrežnih storitev do sredine 90. let. Skoraj izključno so bila omejena na naprave posameznega proizvajalca, zato jih imenujemo tudi lastniška omrežja.
Samsungov novi Galaxy S25 Edge zlahka pritegne pozornost. Ne zaradi strojne opreme ali kamere, temveč zaradi enega podatka: njegova debelina znaša le 5,8 mm.
Huawei s Puro 80 (Ultra) ostaja zvest svoji filozofiji: telefon je namenjen fotografiji, vse ostalo je le spremljevalni program. Tudi zato, ker tega ne zmore več.
Netflix, Disney+, HBO Max, Apple TV, Amazon Prime Video. Pretočni servisi, ki ponujajo bolj ali manj vse, kar danes obstaja na področju filmov in serij. Cena? Okoli 50 evrov na mesec.