Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Letos je zapadlo toliko snega kot že dolgo ne in zima je znova postala radost. Ko se z otroki naveličamo kepanja, izdelovanja snežakov in sankanja, se lotimo nekdaj največjega slovenskega ponosa – smučanja. Pri učenju si lahko pomagamo z naslednjimi aplikacijami za telefone iPhone.
Pripravite se na popolno digitalno preobrazbo proizvodnje. Če je CAD srce zasnove izdelkov, je CAM živčni sistem proizvodnje, ki v zadnjih letih deluje čedalje hitreje, pametneje in z minimalnim posegom ljudi.
Tradicionalno sta industrija in proizvodnja stoletja temeljili na principu odvzemanja: vzeli smo velik kos materiala in ga klesali, rezali ali vrtali, dokler nismo dobili želene oblike. Odpadki so bili sprejeti kot neizogiben strošek napredka. Sodobna tehnologija, s 3D-tiskanjem na čelu, pa je to filozofijo obrnila na glavo. Danes material dodajamo, od tod tudi izraz aditivna proizvodnja. Razlika je dramatična: namesto da bi proizvajali gore ostružkov, plast za plastjo gradimo le tisto, kar potrebujemo. Ta »vrlina varčnosti«, ki jo je omogočila sodobna tehnologija, močno prispeva tudi k trajnosti in spoštovanju (omejenih) virov našega planeta.
Toneta Stanovnika iz Špice, starosto slovenskega IT, verjetno ni treba posebej predstavljati. V tokratnem intervjuju razkriva veliko o sebi, morda tudi kaj, česar še nismo vedeli. Kako je ustanoviti podjetje, ga dolgo uspešno voditi in kakšna je odgovornost? Razkrivamo delček ozadja uspešne zgodbe, ki še vedno pluje s polnimi jadri kot pred mnogimi leti.
Ko danes odpremo Gmail, se nam zdi skoraj samoumevno, da bomo v hipu našli sporočilo izpred let, da nam ne bo treba razmišljati o mapah, ker imamo oznake, in da bo poštni nabiralnik nekakšen živ organizem, ki se zna urediti sam. Na prelomu tisočletja pa so bili odjemalci elektronske pošte precej bolj podobni pretesni omari, v katero so ljudje tlačili vse, kar je prišlo skozi vrata, in upali, da se jim nikoli ne bo treba vrniti po tisti en, prav poseben kos. Nato se je elektronske korespondence lotil Google.
Izrazito povečanje računalniških komunikacij v 70. letih je narekovalo izgradnjo prvih splošno dostopnih omrežij, namenjenih izključno paketnemu prenosu digitalnih podatkov. Vanje so se lahko vključili predvsem uporabniki, kot so fakultete, inštituti, knjižnice, državni in občinski uradi, pošte, banke ter velika podjetja, zato jih imenujemo tudi javna podatkovna omrežja.
Huawei Watch Ultimate 2 je pametna ura, ki že z imenom meri na najzahtevnejše uporabnike. Gre za največji in najtežji model v aktualni ponudbi podjetja Huawei.
Hiter tehnološki napredek spreminja tudi področje upravljanja vsebin v podjetjih. Namenski sistemi, ki so bili v preteklosti obravnavani kot nekakšna nadgrajena rešitev za shranjevanje dokumentov (dokumentnih sistemov), so se razvili v strateška orodja, ki podjetjem omogočajo izkoriščanje njihove vsebine za pridobivanje konkurenčne prednosti.
Dolga leta so težave v spolnem življenju in nesoglasja med partnerjema pogosto ostajali neizrečeni. Spolne potrebe so bile zapostavljene, partnerja pa sta se lahko počutila preslišana, tako čustveno kot telesno. Takšne težave niso nepomembne, saj lahko vodijo v ohlajene odnose, spolno stagnacijo ali celo razpad zveze. Danes pa se tudi teme, ki so bile nekoč tabu, preveč nerodne za pogovor ali sploh niso bile del vsakdanjega razmisleka, selijo v digitalno obliko. Aplikacije za intimnost želijo pogovor o spolnosti narediti bolj dostopen, poučen, in kar je morda najpomembnejše, povsem normalen.
Čas je, da tudi v svoje IT-okolje spustite prave arhitekte. Informacijska arhitektura namreč zagotavlja, da so vsebine in podatki strukturirani, organizirani in kategorizirani na učinkovit in uporaben način, s čimer se poveča vrednost spletnih strani in aplikacij.
Kljub nasprotnemu prepričanju laične javnosti je tiskanje danes za podjetja pomembnejše kot kadarkoli prej. Napredek na področju avtomatizacije, upravljanje delovnih tokov, ki jih poganja umetna inteligenca, trajnostne tehnologije in spreminjajoča se pričakovanja strank so spremenili način, kako podjetja izdelujejo, prilagajajo in dostavljajo tiskana gradiva.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Ko danes kliknemo gumb za dodajanje izdelka v košarico, ko se zemljevid pod prstom mehko premakne in ko spletna stran skoraj neopazno preveri, ali je vpisan pravilen e-naslov, v ozadju običajno deluje JavaScript. Zdi se, kot da je bil tam od nekdaj – kot elektrika v zidu. A njegova zgodba se začne precej bolj človeško: v pisarni, kjer je dišalo po kavi ter so monitorji brneli in kjer je nekdo dobil nalogo, ki bi jo danes marsikje zavrnili kot nerealno.
Računalniške komunikacije so vsaj dve desetletji obvladovala terminalska in lastniška omrežja, večinoma omejena na združljive naprave enega proizvajalca. V ozadju pa so postopoma nastajala drugačna, bolj neodvisna in raznovrstna omrežja. Sprva so bila omejena na raziskovalne enote nekaterih univerz v ZDA in Evropi, zato jih imenujemo tudi raziskovalna omrežja.
Podjetje OpenAI, razvijalec ChatGPT, je ustvarilo eksperimentalni veliki jezikovni model, ki ga je bistveno lažje razumeti kot običajne modele.
Vlada je napovedala razpis za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, del javnosti se je razburil, odprta pisma krožijo, besede, kot so »suverenost«, »varnost«, »pravice« in »okolje«, pa se uporabljajo bolj kot urok kakor izhodišče za trezno razpravo.
Presenetljivo tanki, a zmogljivi Spacemitov Muse Book, na osnovi računalnika Muse Pi na eni plošči tiskanega vezja, preseneti skoraj v vsakem pogledu, celo če ga primerjamo s klasičnimi notesniki PC.
Umetna inteligenca se iz klepetalnikov in iskalnikov seli v brskalnike. Je to smiseln prehod ali bo vse skupaj le muha enodnevnica?
