Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Pametni dom je ena izmed tistih tehnoloških obljub, ki zveni skoraj nedolžno. Luči, ki se prižgejo same. Termostat, ki ve, kdaj nas zebe. Kamera, ki sporoči, da je pred vrati paket. Zvočnik, ki nastavi časovnik, prebere vremensko napoved ali predvaja glasbo. Sesalnik, ki med našo odsotnostjo pospravi stanovanje. Vse skupaj deluje kot udobje, ne kot ideologija. Kot majhna pomoč, ne kot velik sistem.
Pred petimi leti je bil 5G veliko več kot nova generacija mobilnega omrežja. Postal je antena za vse strahove tistega časa. V njem so …
Denar je bil vedno več kot le plačilno sredstvo. Je občutek svobode, možnost izbire, dokaz dela, rezerva za slabe čase in včasih zadnja zasebna stvar, ki jo imamo v žepu. Kovanec ali bankovec ne sprašuje, kdo smo, zakaj plačujemo ali ali ima transakcija dovoljeno oznako. Preprosto zamenja lastnika. Torej ni presenetljivo, da se ob vsaki napovedi digitalnega denarja pojavi tudi strah: Kaj pa, če bo denar nekoč mogoče izklopiti?
Honor 600 je zelo dober telefon srednjega razreda, vendar bi rad bil več. Še posebej v oranžno bronasti barvi in z rahlo zaobljenimi robovi vzbuja asociacijo na iphone, kar je pri kitajskih proizvajalcih telefonov že skoraj športna disciplina.
Sodoben telefon ima dovolj zmogljiv procesor, dovolj pomnilnika, hiter priključek USB-C in vse aplikacije, ki jih uporabljamo vsak dan. Zakaj ga torej ne bi priklopili na monitor, tipkovnico in miško ter uporabljali kot namizni računalnik?
Evropa pripravlja odgovor na ameriški Microsoft Office. Euro-Office naj bi bil kmalu pripravljen za uporabnike, ki nočejo biti odvisni od ZDA. Katere so njegove prednosti in katere slabosti?
Xiaomi Redmi Pad 2 je ena tistih naprav, pri katerih je treba najprej pogledati ceno in šele nato specifikacije. Za približno 150 evrov, za kolikor jo je mogoče dobiti v spletnih trgovinah, ni smiselno pričakovati čudežev. Pa vendar!
Orodij za delo z jezikom se kar tare, glavni pomislek pa ni več njihova kakovost, temveč varnost v najširšem pomenu besede. Potrebujemo suverena orodja, ki jih tuji komercialni ponudnik ne more samovoljno izklopiti, ki podatkov ne zbirajo in katerih izvor poznamo. Evropska komisija zaradi večjezičnosti Evrope že desetletja razvija računalniška jezikovna orodja, ki so zadnje desetletje brezplačno dostopna širokemu krogu evropskih uporabnikov.
Večina spletnih storitev dandanes podaja informacije ob pomoči algoritma. V prvi vrsti moramo tu izpostaviti družabna omrežja, ki so ob postala glavni vir novic za velik del spletnih uporabnikov. Če želimo ubežati primežu informacijskih mehurčkov in želimo dostop do informacij urejati in upravljati sami, nam priskoči na pomoč danes že starosta med spletnimi protokoli – RSS.
Nedavno so na Kitajskem priredili tekmovanje v teku na polmaratonsko razdaljo, ki so se ga lahko udeležili tudi humanoidni roboti. Zmagovalni robot podjetja Honor je za 21 km dolgo pot potreboval nekaj več kot 50 minut, kar je precej manj, kot zmorejo najboljši človeški tekači. Ta dosežek je še posebej impresiven, če ga primerjamo z lanskim, ko je zmagovalni robot za enako razdaljo potreboval več kot dve uri in pol. Še bolj pa dejstvo, da se je večina lanskih robotov dobesedno opotekala po progi.
Simulatorji letenja niso namenjeni le nadobudnim igralcem računalniških iger, ampak tudi tistim, ki želijo svoje letalske spretnosti preizkusiti pred poletom s pravim dronom.
Tehnološka podjetja že od nekdaj lajšajo vsakdan sleherniku, vendar jih ne vedno vodi altruizem, zato v preteklosti najdemo številne primere, ko so želela kupca žejnega peljati čez vodo. Včasih je njihovo ravnanje prizadelo vse, spet drugič le najbolj naivne med nami. Poglejmo nekaj najzanimivejših tovrstnih primerov.
Domače hobi računalništvo ima dolgo in uspešno zgodovino. Pred dobrim desetletjem se je za tako okolje razširil izraz homelab, torej domače okolje, v katerem lahko eksperimentiramo, se učimo in postavimo lastne IT-storitve. Od gostitve lastnih spletnih storitev, pametne hiše ali medijske knjižnice do učenja virtualizacije in mrežnih tehnologij so možnosti praktično neomejene.
Evropska komisija je predstavila končno različico aplikacije za preverjanje starosti na internetu, ki sta jo poldrugo leto razvijala nemški in švedski partner. Izkazalo se je, da ima več lukenj kot švicarski sir, polno ranljivosti in malomarno obravnavo osebnih podatkov, nekatere funkcionalnosti pa sploh še niso implementirane. Komisija je morala stopiti korak nazaj, mi pa se vprašajmo, kateri problem sploh rešuje.
Večina uporabnikov maca prisega na očesu prijetno grafično okolje, ikone in preprosto klikanje z miško. Pod to bleščečo površino se skriva zmogljivo jedro, temelječe na sistemu Unix, do katerega lahko dostopamo prek aplikacije Terminal. Nekaterim je ta videti kot nekaj iz filma Matrix, za napredne uporabnike pa je nepogrešljivo orodje, saj omogoča neposredno komunikacijo z operacijskim sistemom, brez omejitev, ki jih včasih postavlja grafični vmesnik.
Računalništvo v oblaku ni več le tehnična podpora poslovanju, ampak je postalo hrbtenica sodobne družbe, gospodarstva in države. Evropska unija je z obsežnimi zakonodajnimi paketi in s finančnimi spodbudami jasno pokazala, da ne želi postati »digitalna kolonija« tujih velesil.
Key Launcher Key Launcher prinaša nostalgijo tipkovnic T9 z izvirnim preobratom. Zaganjalnik za dostop do aplikacij in vsebin uporablja logiko predvidevanja s starih mobilnih telefonov. …
Podjetja danes ne iščejo več zgolj platforme za sestanke, temveč inteligentna okolja, ki zmanjšujejo trenja pri delu, avtomatizirajo administrativna opravila in krepijo človeško povezanost v digitalnem prostoru.