Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Pred konferenco WWDC je Apple tradicionalno razglasil zmagovalce svojih letnih oblikovalskih nagrad (Apple Design Awards). Te nagrade so odlična priložnost za vse, ki se v poplavi tisočih aplikacij v trgovini App Store težko prebijejo v ospredje. Oblikovalske nagrade so razdeljene v različne kategorije, pri čemer vsaka izpostavlja svoj vidik tehnološke dovršenosti.
Umetna inteligenca (UI) v bančništvu že zdavnaj ni več le tehnološki modni trend, temveč ključno gonilo digitalne preobrazbe. Banke po vsem svetu in v Sloveniji pospešeno vlagajo v sisteme strojnega učenja, napredne analitike in generativne UI, saj jim to omogoča optimizacijo procesov, zmanjšanje tveganj in, kar je najpomembneje, personalizirano uporabniško izkušnjo.
One Hand Control Aplikacija, ki robove zaslona spremeni v območja za kretnje po meri in omogoča lažje upravljanje telefona z eno roko. DepthX Zbirka prilagodljivih ozadij …
Preverili smo, kako umetna inteligenca spreminja zavarovalništvo. Pot gre nekako takole: od reaktivnega kritja škod do proaktivnega upravljanja tveganj, ki prve sploh preprečijo. Zakaj se torej zavarovanja dražijo?
Device Monitor Aplikacija prikazuje informacije o delovanju sistema in vsebuje zbirko orodij za testiranje vseh senzorjev, kar je uporabno pri nakupu rabljenega telefona. Physics Toolbox Aplikacija …
V tokratni številki smo pod drobnogled vzeli sodobno bančništvo in zavarovalništvo. Področji, s katerima imamo opravka skoraj vsak dan, vsekakor pa večkrat letno, a se v praksi zdi, da stvari tečejo skorajda na avtopilotu. Predvsem zahvaljujoč tehnologiji, naj dodam.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Jošt Novljan: Kdaj veš, da si dober vodja inženirjev (egineering manager)?
Asusov novi Expertbook Ultra je na prvi pogled povsem klasičen ultra tanek poslovni prenosnik. Preizkus pokaže, da gre za enega najboljših tovrstnih modelov.
Zdaj je nenavaden čas za pesimiste, ki prerokujejo pogubo zaradi umetne inteligence (UI). Povedano preprosto, ta majhna, a vplivna skupnost raziskovalcev, znanstvenikov in političnih strokovnjakov verjame, da bi UI lahko postala tako dobra, da bi bila za človeštvo slaba – zelo, zelo slaba.
Oktobra 2024 je orkan Helene opustošil jugovzhod Združenih držav Amerike. Kongresnica Marjorie Taylor Greene iz Georgie je odgovornost prevalila na abstraktnega krivca: »Da, vreme …
Vsaka doba ima svojo magijo. Nekoč so bili to kometi, mrki, zdravilni napoji, prerokbe, alkimija in skrivni znaki v naravi. Danes so to algoritmi, oblaki, antene, čipi, umetna inteligenca, pametne naprave in podatkovni sistemi. Ne vidimo jih, a vsak dan odločajo o delu našega življenja.
Le dan po predavanju Richarda Hofstadterja o paranoičnem slogu v ameriški politiki je bil umorjen John F. Kennedy – dogodek, ki je teorije zarote potisnil iz obrobja v središče javne domišljije.
Teorije zarote niso nove. Spreminjajo se njihovi junaki, sovražniki, tehnologije in kanali širjenja, osnovni vzorec pa ostaja presenetljivo trdoživ. Vedno obstaja dogodek, ki je prevelik, preveč boleč ali preveč kaotičen, da bi ga sprejeli kot posledico napak, interesov, nesposobnosti, naključij in običajne človeške zmede. Zato se pojavi privlačnejša razlaga: nekdo je to načrtoval. Nekdo vleče niti. Nekdo ve, kaj se v resnici dogaja.
Pametni dom je ena izmed tistih tehnoloških obljub, ki zveni skoraj nedolžno. Luči, ki se prižgejo same. Termostat, ki ve, kdaj nas zebe. Kamera, ki sporoči, da je pred vrati paket. Zvočnik, ki nastavi časovnik, prebere vremensko napoved ali predvaja glasbo. Sesalnik, ki med našo odsotnostjo pospravi stanovanje. Vse skupaj deluje kot udobje, ne kot ideologija. Kot majhna pomoč, ne kot velik sistem.
Pred petimi leti je bil 5G veliko več kot nova generacija mobilnega omrežja. Postal je antena za vse strahove tistega časa. V njem so …
Denar je bil vedno več kot le plačilno sredstvo. Je občutek svobode, možnost izbire, dokaz dela, rezerva za slabe čase in včasih zadnja zasebna stvar, ki jo imamo v žepu. Kovanec ali bankovec ne sprašuje, kdo smo, zakaj plačujemo ali ali ima transakcija dovoljeno oznako. Preprosto zamenja lastnika. Torej ni presenetljivo, da se ob vsaki napovedi digitalnega denarja pojavi tudi strah: Kaj pa, če bo denar nekoč mogoče izklopiti?
Največja težava tehnoloških teorij zarote ni, da so vse izmišljene, ampak v tem, da nekatere nastanejo na pogorišču resničnih zlorab. Če bi bila zgodovina tehnologije ena sama zgodba o preglednosti, poštenju in spoštovanju uporabnikov, bi bilo precej lažje zamahniti z roko. Toda ni. V njej so tajni programi, skrite oznake, prelomljene obljube, varnostne luknje, prisluškovanja, podatkovni posredniki, zlorabljene aplikacije, okuženi telefoni in naprave, ki so počele več, kot je pisalo na škatli.