Človeštvo zna narediti skoraj vsako napravo, ki si jo lahko zamisli, vsaj dokler zamisel ne krši fizikalnih zakonov. Ko torej govorimo o novih izdelkih, redko naletimo na omejitev v tehnologiji. Pogosteje se zatakne pri idejah, kako obstoječe zmogljivosti uporabiti smiselno in uporabniku prijazno.
Prišel je čas, ko bodo tudi nakazila med običajnimi bankami trenutna, kot smo tega že leta vajeni pri t. i. neobankah (Revolut, N26 …). Se bodo banke zaradi tega otresle stigme zastarelosti?
Večina uporabnikov je do mobilnih storitev resignirano (ne)zadovoljnih, le manjši delež jih nadleguje ponudnike in išče najboljšo storitev za svoj denar …
Za abrahama, natanko na dan, ko sem se pred pol stoletja rodil, sem prek mobilne aplikacije naročil svoj prvi električni avto. Izbral sem Teslo model 3, ki me je prepričala z videzom, s tehnično dovršenostjo in z vsaj na papirju zadovoljivim dometom.
Tehnologija zaznavanja okolice je srce avtonomne vožnje. Brez nje računalnik v vozilu ne bi vedel, kdaj zavirati, zaviti ali zamenjati pasu. Med glavnimi pristopi sta lidar (»optični radar«) in kamera, vsak s svojimi prednostmi in slabostmi.
Redkokdaj si kakšen izum prihodnosti predstavljamo tako močno in tako vztrajno, nato pa dočakamo njegovo uresničitev. Oni dan sem ugotovil, da se mi je zgodilo prav to. Umetna inteligenca, avtomatizirano prevajanje in digitalizacija besedil so skupaj poskrbeli, da sem dočakal prihodnost izpred skoraj treh desetletij.
Evropa si že vrsto let prizadeva, da bi bila na področju digitalnih tehnologij bolj neodvisna in suverena, tako kar se tiče razvoja in proizvodnje kot tudi uporabe digitalnih izdelkov in storitev. Trenutne globalne geopolitične razmere, še posebej nedavni zasuk v gospodarski politiki ZDA, so te aktivnosti drastično pospešile. Toda kako in v kolikšnem času lahko to dosežemo?
Je informacijska tehnologija, v vseh oblikah, res nezamenljivo skoncentrirana le v ZDA (in na Kitajskem), ali pa obstaja možnost, da bo vsaj delček te kdaj premogla tudi Evropa?
Živo se spomnim julijskega večera pred 24 leti, ko je bil zadnji dan delovanja Napsterja. Program, ki je od leta 1999 do 10. julija 2001 omogočal prenašanje skladb z interneta, je padel v sodni bitki. Napster je kršil vse mogoče zakone s področja avtorskih pravic, zato je bil njegov propad le vprašanje časa.
Microsoft, ključno podjetje tehnološke revolucije, praznuje 50-letnico obstoja. Videti je, da je korporativna logika razvoja programskih izdelkov vendarle zmagala. Ali pač ne?
