Ogrodje – kjer tehnologija dobi svoj glas
Jošt Novljan: Kdaj veš, da si dober vodja inženirjev (egineering manager)?
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Jošt Novljan: Kdaj veš, da si dober vodja inženirjev (egineering manager)?
Pogled v preteklost razkrije številne zgodbe o garažnih začetkih stvari in tehnologij, brez katerih si sveta ne moremo več predstavljati, a le redke so imele tako globok in trajen vpliv na vsakodnevno delovanje sodobne družbe kot zgodba podjetja Cisco Systems. Danes je svetovni splet samoumeven, vendar brez tehnoloških inovacij, ki so jih sredi 80. let razvili v Silicijevi dolini, morda sploh ne bi obstajal. Cisco ni le zgradil naprav, ki usmerjajo podatke med računalniki, temveč je dobesedno stkal digitalno hrbtenico sodobne civilizacije.
Dostop do računalniških omrežij v ZDA in Evropi je bil dolgo skoraj izključno omejen na profesionalne uporabnike. S pojavom cenenih mikroračunalnikov in pametnih modemov so po zgledu prelomnih uporabniških omrežij začeli neodvisne rešitve razvijati tudi povsem običajni zasebni uporabniki. Jugoslovanski računalniški ljubitelji so prva amaterska omrežja oblikovali že konec 80. let.
Neki uporabnik Reddita je nedavno zapisal, da obupano potrebuje pomoč; približno mesec dni so ga s telefonskimi klici zasipali neznanci, ki so želeli govoriti z odvetnikom, oblikovalcem, s ključavničarjem … Klicatelje naj bi napačno usmerila Googlova generativna UI.
Apple bo jeseni (tokrat menda res) na svoje naprave uvedel novo Siri AI, vendar ne v Evropski uniji. Apple trdi, da je za to kriva Evropa in njen Digital Markets Act. Evropa odgovarja, da zakon Applu ničesar ne prepoveduje, temveč le zahteva enaka pravila za vse.
Raziskovalci s Stanforda in Yala so nedavno razkrili nekaj, kar bi razvijalci UI najraje ohranili kot skrivnost. Štirje priljubljeni veliki jezikovni modeli, GPT podjetja OpenAI, Anthropicov Claude, Googlov Gemini in Grok podjetja xAI, so shranili precejšnje odseke knjig, s katerimi so jih urili, in zmorejo ponoviti dolge odlomke iz njih.
Za številne goste je prvi stik z državo javni prevoz z letališča. V Sloveniji ga imamo, izkušnja pa je vse prej kot preprosta. Če smo v tujini navajeni, da nas nedvoumni napisi usmerijo k železniški ali avtobusni postaji, kjer prislonimo kartico in se že peljemo, si moramo na Brniku res želeti sesti na avtobus, da nam bo to uspelo.
Euro-Office je v valu evropske digitalne suverenosti eden izmed zanimivejših projektov. Na prvi pogled ponuja to, kar si želijo številne javne ustanove, šole in podjetja: pisarniški paket, ki ni Microsoft 365, ni Google Workspace, je odprtokoden, samogostovan in nastaja pod evropskim okriljem.
Po dolgem času smo znova preizkusili omrežni disk (NAS) za domačo uporabo in se spomnili večne dileme – oblak ali lastni strežnik? Je bolje …
Mini letalniki (droni) so že izredno dostopni. Že za približno 15 evrov delujejo presenetljivo dobro za otroško igro, z nekaj truda pa dobimo že take z vgrajeno kamero za prvoosebno letenje.
Preden posredujete interni dokument, ki ga je prejelo na tisoče ljudi v podjetju, dobro premislite! Danes je mogoče izdelati na tisoče malenkost prilagojenih dokumentov, ki takoj razkrijejo žvižgača. Več kot stoletje staro metodo je umetna inteligenca močno nadgradila.
BIOS je ključna vgrajena programska oprema za nastavitev delovanja in zagon računalnika. Kako dobro ga poznamo?
Popularno pravimo, da so današnji razvpiti algoritmi umetne inteligence narejeni po principu delovanja možganov, kar pa je v resnici zelo površinska analogija. Hkrati v razvojnih oddelkih dejansko nastaja rod računskih integriranih vezij, ki se tesneje zgledujejo po centralnem živčevju, in to so nevromorfni čipi.
Spletni trgovec Amazon je sprožil med uporabniki val ogorčenja s potrditvijo, da je dokončno ukinil podporo za starejše modele bralnikov Kindle in tablic Kindle Fire, izdanih leta 2012 ali prej. Tehnološki velikan je lastnike teh naprav obvestil, da po preteku roka ne bodo več mogli kupovati, si izposojati ali prenašati novih e-knjig prek uradne trgovine, prav tako pa naprave ne bodo več prejemale nobenih programskih posodobitev. Ker desetletje stare naprave še vedno delujejo brezhibno, jim lahko zagotovimo novo življenje.
Uvedba umetne inteligence v poslovanje obeta večjo učinkovitost in nižje stroške, vendar praksa pogosto prinese nepredvidene ovire. Ko algoritem naleti na nepredvidljivost človeškega vedenja ali kompleksnost resničnega sveta, podjetja včasih ugotovijo, da je bil stari, analogni način pravzaprav boljši.
Odprtokodni usmerjevalniki lahko nudijo dodatno zaščito pred hekerskimi napadi, zaradi nizke cene pa so odlični tudi za domače projekte. Lahko v usmerjevalnik spremenimo tudi svoj stari računalnik na eni ploščici tiskanega vezja (SBC)?
Najprej so nam povedali, da bo umetna inteligenca delala namesto nas. Nato so nam razložili, da bo delala bolje kot mi. Zdaj smo v fazi, ko nam razlagajo, da bo delala ceneje kot mi.
Ena največjih prednosti Googlovega telefona Pixel je zagotovo njegova čista in lahka programska oprema. Takoj ko napravo vzamemo iz škatle, nas pričaka skrbno izbran nabor osnovnih aplikacij in pripomočkov, brez odvečne navlake, podvojenih storitev ali vprašljivih programov, ki jih pogosto vsiljujejo mobilni operaterji. Končna podoba telefona je tako v celoti prepuščena nam. Sami se odločimo, s katerimi programi bomo napolnili zbirko aplikacij in katera orodja nam bodo dejansko koristila v vsakdanjem življenju. Tu je nekaj priporočil.