Monitor

Zgodovina

Najbolj uničujoči računalniški virusi vseh časov
Zgodovina

Najbolj uničujoči računalniški virusi vseh časov

Ob besedi »virus« večina najprej pomisli na telesno bolezen, toda že desetletja obstajajo digitalni virusi, ki so pogosto veliko bolj tihi, a včasih neprimerno bolj destruktivni. Medtem ko so zgodnji računalniški virusi delovali kot potegavščine ali eksperiment programerske spretnosti, se je z razmahom interneta vse spremenilo. Zlonamerna programska koda ni več le orodje za dokazovanje, temveč sredstvo za nadzor, sabotažo in množično finančno izsiljevanje. In v nekaterih primerih celo orožje držav.

Zgodba o formatu MP3 se je začela na nemškem inštitutu integriranih vezij Fraunhofer IIS.
Zgodovina

Zgodba ljudi, ki so za vedno spremenili glasbo

Če bi se vrnili v pozna 80. leta in se sprehodili po hodnikih Fraunhoferjevega inštituta v malem nemškem mestu Erlangen, bi nas pričakali vonj po kavi, zvok udarcev na stare računalniške tipkovnice in komaj slišno brnenje laboratorijskih naprav. Tam je sedela skupina inženirjev in znanstvenikov, ki si verjetno niti v sanjah ni predstavljala, da bo s svojim delom spremenila način, kako človeštvo posluša glasbo.

Drew Major je z ekipo SuperSet razvil programsko rešitev za povezovanje računalnikov v lokalno omrežje.
Zgodovina

Kralj omrežij

Tehnološka zgodovina je polna zgodb o vzponih in padcih, a le redke so tako poučne, kot je ta podjetja Novell. To je zgodba o viziji, tehnološki dovršenosti, korporativnih napakah, trmastem vztrajanju pri zastarelih modelih in o zamujenih priložnostih v času, ko se je svet IT-industrije spreminjal hitreje kot kadarkoli prej.

Preprost robot UMS-1 Inštituta Mihajlo Pupin. Muzej znanosti in tehnologije Beograd
Zgodovina

Mikroračunalniški roboti

Mikroračunalništvo je tesno povezano z razmahom avtomatizacije. Razvoj računalniško vodenih avtomatov in robotov je bil še posebej pomemben za dvig kakovosti, varnosti in ekonomičnosti v industrijski proizvodnji. Pri nas so razvoj in uporabo robotov konec 70-ih spodbudili strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in obeh univerz.

IBM PC z vmesnikom GEM.
Zgodovina

Grafični mikroračunalniki

V 80-ih letih so proizvajalci predstavili posebno vrsto osebnih mikroračunalnikov, ki so lahko poganjali revolucionarne nove grafične uporabniške vmesnike. Od dražjih znanstvenih naprav so se razlikovali po bolj uporabniško prijazni zasnovi in nižji ceni. Prve grafične mikroračunalnike so pri nas uvozili leta 1985, bolj množično uporabo pa so dosegli šele konec 80-ih.

Znanstvenik Lawrence Herbert je oče sistema Pantone.
Zgodovina

Vse barve sveta

Na področju grafike in oblikovanja je sistem Pantone nepogrešljivo orodje za profesionalce in ustvarjalce po vsem svetu. S svojo zgodovino, z zanesljivim delovanjem ter s široko uporabnostjo je postal globalni standard za komunikacijo in reprodukcijo barv.

40. obletnica računalnika Triglav
Zgodovina

40. obletnica računalnika Triglav

Najnaprednejši znanstveni mikroračunalnik, sad domačega razvoja, praznuje častitljiv jubilej – Triglav Iskre Delte je star 40 let!

Restavracijo z jedmi z žara Longhorn po smučanju radi obiščejo tako smučarji z Whistlerja kot Blackcomba.
Zgodovina

Operacijski sistem na žaru

Pred dobrima dvema desetletjema je Microsoft začel razvijati izdelek, ki je zaznamoval eno najpomembnejših in najbolj kontroverznih obdobij v zgodovini računalniške industrije – operacijski sistem Windows Longhorn, kasneje znan kot Windows Vista. Sprva je bil zamišljen kot manjša nadgradnja zelo priljubljenega sistema Windows XP, nato pa je Longhorn hitro prerasel v veliko bolj ambiciozen projekt.

Osebni mikroračunalniki
Zgodovina

Osebni mikroračunalniki

Mikroračunalniki IBM PC so stanje prevetrili še bolj temeljito kot hišni mikroračunalniki pred njimi. Njihove zmogljivosti so lahko zadovoljile precej širši krog poslovnih, zasebnih in celo zahtevnejših profesionalnih uporabnikov. Prve naprave te vrste so k nam uvozili leta 1985, kmalu za tem pa so naprave združljive s peceji ponudili tudi domači proizvajalci.

Pionirka računalništva Grace Brewster Murray Hopper se je v zgodovino zapisala kot mati programskega jezika COBOL. Danes je »Grace Hopper« razvojno ime ene izmed generacij NVidiinih čipov.
Zgodovina

Splošni poslovno usmerjeni jezik

Programski jezik COBOL še danes poganja aplikacije v številnih podjetjih sveta. Gre za zanesljive programske izdelke, ki jih odgovorni ne želijo menjati, zato njihovo število ostaja isto. Povsem drugače je na strani razvijalcev, ki jih je iz leta v leto manj. Ker vsi ti številni programi potrebujejo vzdrževalce, se ne čudimo oglasom, ki Cobol programerjem v Nemčiji obljubljajo 150.000 evrov letne plače in več. Neuničljiv programski jezik je namreč zelo star, zato zgodbo o njegovem nastanku začenjamo daleč v preteklosti.