V zadnjih mesecih se več govori o skrivnostnih elementih z nenavadnimi imeni, brez katerih ne bi bilo modernih elektronskih čudes. Gadolinij, prazeodim, lutecij in ostali so druščina elementov, za katere obstaja lepo, a nekoliko starinsko poimenovanje: prvine redkih zemelj. Potrebujemo jih malo, a brez njih ne gre. Praktično vso svetovno proizvodnjo obvladuje Kitajska, ki se te moči zaveda. Ostali svet zato mrzlično išče svoje zaloge.
Živo se spomnim julijskega večera pred 24 leti, ko je bil zadnji dan delovanja Napsterja. Program, ki je od leta 1999 do 10. julija 2001 omogočal prenašanje skladb z interneta, je padel v sodni bitki. Napster je kršil vse mogoče zakone s področja avtorskih pravic, zato je bil njegov propad le vprašanje časa.
Preizkusili smo novo orodje za generativno ustvarjanje videoposnetkov z umetno inteligenco, ki ga je izdal OpenAI. Po velikem uspehu ChatGPT in pred tem DALL-E so bila pričakovanja do Sore velika. V veliki meri jih je izpolnila, a kot ostala orodja tudi ta zahteva dobršno mero znanja in prakse.
Študentje, profesorji in raziskovalci, pogosto pa tudi šolarji, dijaki in učitelji imajo v praktično katerikoli razviti državi brezplačen dostop do interneta. Poiskati morajo le brezžično omrežje z imenom Eduroam, ki jim bo od Južne Amerike do Avstralije in povsod vmes omogočilo internetno povezljivost. Zamisel je bila rojena v Evropi pred dvema desetletjema.
O Singapurju kroži precej mitov in legend, ki pa imajo nemalo podlage v resničnosti. Mestna državica v jugovzhodni Aziji, eden štirih azijskih tigrov iz 90. let, ima resnično drakonske zakone o smetenju in mamilih, a je daleč od futurističnega paradiža ali distopije. To pot nas je zanimalo predvsem, ali je res tehnološko čudo sveta. Za mesec dni smo šli v Singapur.
Minili so časi, ko je bil glavni način širjenja informacij tisk, forenzična analiza papirja, črnil in pisav pa način za iskanje vira. Danes je velika večina informacij v elektronski obliki, kakršna je tudi komunikacija, ki za seboj pušča ogromno sledi. A vendarle obstajajo tehnične metode, ki žvižgačem omogočajo anonimnost in varnost. Ena izmed najbolje domišljenih in razširjenih je SecureDrop.
Letos smo se zares zavedeli, da umetna inteligenca ni zgolj zahodna igrača, ki jo lahko z izvoznimi omejitvami ZDA zadržijo zase. Kitajsko podjetje DeepSeek je resda staro poldrugo leto, a pod drugačnim imenom ima daljšo zgodovino, pod trenutnim imenom pa izdelek, ki je dokazal, da je umetna inteligenca lahko tudi cenejša in varčnejša, predvsem pa uporabna doma. Tekmo so poživili.
Gesla so z nami praktično od začetka računalništva in nič ne kaže, da se jih bomo v bližnji prihodnosti otresli. Postajajo pa čedalje manj pomembna, ker se razvijajo prijaznejše in varnejše alternative. Ena izmed njih so tudi ključi za prijavo – passkeys –, ki so dandanes že sorazmerno razširjena in standardizirana metoda. Podpirajo jo vsi velikani, uporabite pa jo lahko tudi vi. Brezplačno in z malo truda.
Nepričakovano je kitajska aplikacija Tiktok padla v središče geopolitičnih in ekonomskih preigravanj ter kupčij. Zahod trdi, da gre za nič manj kot trojanskega konja, ki želi od znotraj spodkopati stare zahodne demokracije, medtem ko lastnik ByteDance ponavlja, da gre za še eno v vrsti priljubljenih aplikacij, do katerih pa kitajske oblasti nimajo dostopa. Aplikacija je povzročila več izvršnih ukazov in v ZDA dobila celo svoj zakon, na Kitajskem pa izvozne omejitve.
Ena izmed bolj odbitih teorij zarote, ki je dobila pospešek pred štirimi leti, opisuje mrtvi internet. Na spletu naj bi večino vsebin, interakcij in prometa ustvarili boti in umetna inteligenca, sami pa smo tam kot glas vpijočega v puščavi. Zrno resnice v tej teoriji obstaja, razvoj umetne inteligence pa jo utegne uresničiti.