Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Poenotene komunikacije se razvijajo ter selijo v osrčje poslovne in tehnične infrastrukture.
Računalniški virusi so, tako kot vsi tehnološki pojavi, produkt svojega časa – in svoje okolice. V dobrih 50 letih, kolikor jih poznamo, so iz …
Zgodovina računalniških virusov ni zgolj zgodba o kodi, ki se je izmuznila nadzoru. To je pripoved o človeški radovednosti, domiselnosti ter tudi o nepredvidenih …
Zlonamerna programska oprema, znana tudi kot malware, se pojavlja v različnih oblikah, od virusov in črvov do trojanskih konjev in izsiljevalske programske opreme. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, načine širjenja in učinke, vendar jim je skupno to, da delujejo brez vednosti uporabnika ter pogosto povzročajo finančno in podatkovno škodo.
Kaj se zgodi, ko države prekršijo pravila igre in ko v boj za nadzor, informacije in varnost vstopijo z orodji, ki so bila nekoč domena hekerjev, a jih danes razvijajo zasebna podjetja po naročilu državnih organov? In kaj pomeni, ko sredi miru postanemo tarče – ne vojakov, ampak vrhunskih vrstic kode?
Ko govorimo o računalniških virusih, večina najprej pomisli na računalnike z operacijskim sistemom Windows. Z dobrim razlogom – ti sistemi že desetletja predstavljajo glavno …
Še pred nekaj leti smo ob zagonu novega računalnika najprej pomislili na namestitev protivirusnega programa, danes pa je jasno, da zgolj ena plast zaščite nikakor ni dovolj. Sploh pa težava pogosto ni v samem sistemu, temveč v uporabniku.
Je informacijska tehnologija, v vseh oblikah, res nezamenljivo skoncentrirana le v ZDA (in na Kitajskem), ali pa obstaja možnost, da bo vsaj delček te kdaj premogla tudi Evropa?
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijecev« in strokovnjakov s področja računalništva.
RTV Slovenija svoje oddaje podnaslavlja že 20 let, v zadnjih dveh letih pa so uvedli še samodejno podnaslavljanje za praktično vso produkcijo. V začetku leta je samodejno podnaslavljanje oddaj slovenskih televizij omogočil tudi Telekom Slovenije, za zdaj le v načinu »ogled nazaj«. Podnapisi niso več redkost ali luksuz, temveč bodo kmalu na voljo za vse programe in oddaje – tudi tuje, ki se bodo sproti prevajale v slovenščino.
V 80-ih letih so proizvajalci predstavili posebno vrsto osebnih mikroračunalnikov, ki so lahko poganjali revolucionarne nove grafične uporabniške vmesnike. Od dražjih znanstvenih naprav so se razlikovali po bolj uporabniško prijazni zasnovi in nižji ceni. Prve grafične mikroračunalnike so pri nas uvozili leta 1985, bolj množično uporabo pa so dosegli šele konec 80-ih.
Ameriškim tehnološkim velikanom se je dandanes nemogoče izogniti: če uporabljamo pametni telefon, je ta Applov ali Googlov, osebni računalnik pa Microsoftov ali Applov (s …
Na področju grafike in oblikovanja je sistem Pantone nepogrešljivo orodje za profesionalce in ustvarjalce po vsem svetu. S svojo zgodovino, z zanesljivim delovanjem ter s široko uporabnostjo je postal globalni standard za komunikacijo in reprodukcijo barv.
Že pred leti sem se začel igrati z gostovanjem lastnih storitev na (zdaj že treh) domačih strežnikih. Letos pa sem se zaradi politične situacije v ZDA lotil še migracije drugih storitev.
Kakovostne videokonference so za nemoteno delo vedno bolj pomembne, še posebej če želimo s tehnologijo nadomestiti fizično prisotnost na sestanku. Kakovosten zvok in osredotočenost na trenutnega govorca sta ključnega pomena, ravno tako tudi združljivost z različnimi videokonferenčnimi platformami.
