Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Shizuku Aplikacija omogoči napredne zmožnosti telefona, ki so običajno dostopne zgolj uporabnikom s korenskim dostopom. Hype Launcher Hype je lahek, čist in odziven zaganjalnik, ki prilagodi …
Razumevanje podjetij, da varnostno-operativni center (VOC) ni zgolj strošek, ampak strateška naložba v odpornost in konkurenčnost, bo ključnega pomena za kibernetsko varnost v kompleksni digitalni prihodnosti.
Clocks Zabaven zaslon ob polnjenju s čudovitim prikazom ure z animiranimi ozadji in brez oglasov spremeni telefon. IntoWallet Ustvarjanje kartic za digitalno denarnico Apple Wallet ni …
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijecev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Visok krvni tlak, znan kot tihi ubijalec, se razvija postopoma in brez očitnih simptomov. Nezdravljena hipertenzija lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so bolezni ledvic, izguba vida, možganska kap, srčno popuščanje, spolne težave, sladkorna bolezen tipa 2 in druge. Edini način za pravočasno odkrivanje hipertenzije in nadzor nad njo so redne, natančne meritve krvnega tlaka. Poleg merilnikov nam priskočijo na pomoč namenske aplikacije za spremljanje krvnega tlaka.
Ameriški poslovnež Larry Ellison je soustanovitelj tehnološkega velikana Oracle Corporation. Podjetje je vodil kot glavni izvršni direktor od ustanovitve leta 1977 vse do 2014, danes pa opravlja funkciji predsednika upravnega odbora in glavnega tehnološkega direktorja. Ellison ima v lasti 41 odstotkov Oracla, njegovo premoženje pa je bilo septembra 2025 ocenjeno na več kot 369 milijard ameriških dolarjev, s čimer se uvršča med najbogatejše ljudi na svetu.
Prva računalniška omrežja so imela zelo togo in osrediščeno ureditev z zvezdasto obliko. Brez prave konkurence so prevladovala v 60. in 70. letih, ponekod pa so se obdržala še precej dlje. Imenujemo jih terminalska omrežja, saj so bila sestavljena iz posameznih osrednjih računalnikov in z njimi povezanih združljivih terminalov.
Ko je 26-letni Kenneth Wehr pred štirimi leti začel urejati grenlandsko izdajo Wikipedije, je najprej izbrisal obstoječe vnose. Po njegovem mnenju bi lahko preživela le, če bi začel z ničle.
Zadnje mesece se, predvsem med razvijalci, ki niso zadovoljni z napravami in s programsko opremo Apple, vse pogosteje govori o podjetju Framework in njegovih izdelkih. Zanimalo nas je, ali je navdušenje upravičeno, zato smo preizkusili njegov (o)srednji prenosnik s sila enostavnim imenom – Laptop 13.
Lovljenje ravnotežja – zmogljivost, velikost, cena. Teža, glasnost, prijaznost do uporabnika, funkcionalnost. Pa oblikovanje, videz in še kaj. O vsem tem smo razmišljali med preizkusom novih »ajfonov«.
Zložljivi/preklopni telefoni so zadnja leta prešli v resno kategorijo pametnih telefonov, a večina jih še vedno zahteva precej kompromisov – v debelini, teži, vzdržljivosti ali ceni. Počasi pa se vendarle premika, nevralgična točka ostaja le še cena.
Prehajamo v novo industrijsko revolucijo, t. i. industrijo 5.0, ki se preusmerja z osredotočanja na avtomatizacijo in divjo učinkovitost na personalizacijo ter sodelovanje med ljudmi in stroji. Zdi se, da bo krog naposled sklenjen.
Za industrijski internet stvari (IIoT) nekateri strokovnjaki menijo, da je srce digitalne preobrazbe v industriji. Da je več kot le vsota delov, ki ga sestavljajo. Pravcata stvaritev.
Medtem ko je Slovenija, po moji laični oceni, da ne bo pomote, šele na pragu četrte industrijske revolucije, pogosto imenovane industrija 4.0, je Japonska pionir koncepta družba 5.0. Vem, spet neke številke in različice. Le kdo bi vse to spremljal?! Kaj šele (resnično) razumel. Toda sveža japonska vizija tehnologije ne vidi le kot gonilo gospodarske rasti, temveč tudi kot orodje za reševanje družbenih izzivov. Ste zastrigli z ušesi? Pravilno. Dejstvo je, da napredek človeštva ne more biti povezan le z napredkom industrije, napredovati moramo kot družba.
Včasih me kdo vpraša: »Kaj je sploh ta umetna inteligenca na telefonih, ki jo menda vsi zdaj imajo, na kaj je treba paziti pri …
Računalniške komunikacije so bile sprva vezane na obstoječe telekomunikacijske tehnologije, hiter razvoj računalništva in vse večje potrebe po prenosu podatkov pa so narekovali oblikovanje sodobnejših digitalnih omrežij s hitrimi hrbtenicami ter postopno digitalizacijo starejših analognih omrežij in storitev.
Človeštvo zna narediti skoraj vsako napravo, ki si jo lahko zamisli, vsaj dokler zamisel ne krši fizikalnih zakonov. Ko torej govorimo o novih izdelkih, redko naletimo na omejitev v tehnologiji. Pogosteje se zatakne pri idejah, kako obstoječe zmogljivosti uporabiti smiselno in uporabniku prijazno.
Microsoftova igralna konzola Xbox je dobro spremenila razmerja na igričarskem trgu. Danes je konzola, ki je v Sloveniji uradno še vedno ni, uspešna predvsem na rovaš najboljšega naročniškega servisa za igre, a bili so časi, ko je podjetje iz Redmonda želelo izdelati najboljšo strojno opremo za digitalno zabavo in prehiteti vse tekmece, ki so bili na sceni že dlje časa. Pot do Xboxa se je začela v času, ko je Microsoft iskal način, kako sploh vstopiti v svet zabave.
