Po več kot desetletju napovedi, da bo nova tehnologija zdaj zdaj nared, smo letos dobili prve široko dostopne diske, ki uporabljajo tehnologijo magnetnega zapisa s toploto. V naslednjih letih bodo tehnologijo sprejeli vsi proizvajalci diskov, z njo pa do konca desetletja obljubljajo 100 TB na disk. Začenja se lov na petabajt!
… so si najbrž rekli na britanskem BBC, ko so raziskovali rusko dezinformacijsko kampanjo, ki je ob pomoči umetne inteligence »ukradla« glasovno identiteto nekega britanskega svetovalca za nujno medicinsko pomoč. Čeprav je šlo v tem primeru za delo ruskih hekerjev, pa aplikacije za glasovno kloniranje lahko brez večjih težav preizkusimo tudi sami.
V celotnem evroobmočju bodo banke in hranilnice od 9. oktobra morale podpirati takojšnje prenose sredstev med računi. Čeprav so nekatere to ponujale že več let, včasih le za fizične osebe, je morala mednje poseči Evropska unija, da je položaj poenoten. Denar bo med računi odslej potoval največ deset sekund.
Obstaja precej dobrih rešitev, ki jih uporablja dosti manj ljudi, kot bi si želeli. Mednje sodi tudi elektronska osebna izkaznica, ki jo že tri leta dobivajo vsi Slovenci, a velika večina ne pozna in ne uporablja njenih prednosti. Hkrati se v prihodnjih mesecih obetajo pomembne izboljšave in nadgradnje, med katerimi sta tudi virtualna osebna izkaznica in digitalna denarnica.
Če bi četdžipiti vprašali, kako bo umetni razum (UR) vplival na človeštvo, bi si, samo za ta namen, ustvaril oči in z njimi zavil ter izpisal, da niti slučajno ne namerava ponavljati vsega, kar je že neštetokrat (na)povedal.
Tisti, ki se zanimamo za tehniko, se pogosto znajdemo pred vprašanjem, ali res skočiti na povsem novi vlak, ali pa je to, kar imamo, za zdaj dovolj. Dovolj zmogljivo, hitro, funkcionalno. Včasih smo povsem med prvimi, na samem vrhu novega vala, včasih pa nadpovprečno dolgo vztrajamo pri starejših, preverjenih rešitvah. Naj torej skočimo v novi Wi-Fi 7?
Moderni avtomobili so ves čas povezani z internetom. To jim omogočajo mobilna omrežja, prek katerih sicer običajno telefoniramo in brskamo po spletu. V prihodnosti bo pametnih naprav čedalje več, vse pa bodo potrebovale mobilna omrežja. Kartico SIM imamo res verjetno eno, čipov, ki počnejo isto, pa vsak dan več.
Z razvojem generativne umetne inteligence se je začela večna tekma med modeli, ki ustvarjajo besedila, in detektorji teh. Bitka je posebej intenzivna v anglosaškem izobraževanju, ki močno temelji na esejih, angleščino pa jezikovni modeli najbolje obvladajo. Pogledali smo nekaj orodij, ki so namenjena odkrivanju nepoštene uporabe velikih jezikovnih modelov, ter razmislili, ali je to sploh pomembno.
RTV Slovenija svoje oddaje podnaslavlja že 20 let, v zadnjih dveh letih pa so uvedli še samodejno podnaslavljanje za praktično vso produkcijo. V začetku leta je samodejno podnaslavljanje oddaj slovenskih televizij omogočil tudi Telekom Slovenije, za zdaj le v načinu »ogled nazaj«. Podnapisi niso več redkost ali luksuz, temveč bodo kmalu na voljo za vse programe in oddaje – tudi tuje, ki se bodo sproti prevajale v slovenščino.
Preizkusili smo novo orodje za generativno ustvarjanje videoposnetkov z umetno inteligenco, ki ga je izdal OpenAI. Po velikem uspehu ChatGPT in pred tem DALL-E so bila pričakovanja do Sore velika. V veliki meri jih je izpolnila, a kot ostala orodja tudi ta zahteva dobršno mero znanja in prakse.