Umetna inteligenca se iz poskusne tehnologije hitro spreminja v običajen del delovnega dne. Gallupovi podatki za drugo četrtletje 2026 kažejo, da jo pri svojem delu vsak dan uporablja 15 odstotkov zaposlenih v ZDA. Še leta 2023 je bil takšen le vsak petindvajseti zaposleni. Vsaj občasno umetno inteligenco zdaj uporablja že 52 odstotkov delovne sile, delež podjetij, ki so jo vključila v doseganje poslovnih ciljev, pa je v enem četrtletju zrasel z 41 na 47 odstotkov.
Najpogosteje jo zaposleni uporabljajo pri pisanju in urejanju besedil, kjer njen delež dosega 51 odstotkov, tesno sledita iskanje informacij in raziskovanje z 49 odstotki. Pri splošni pomoči in reševanju težav jo uporablja 39 odstotkov anketiranih. Največje izboljšanje produktivnosti pa zaznavajo uporabniki, ki umetno inteligenco vključujejo v programiranje, izdelavo predstavitev in avtomatizacijo delovnih postopkov. To nakazuje, da največ koristi ne prinaša zgolj hitrejše ustvarjanje vsebin, temveč predvsem preoblikovanje ponavljajočih se nalog.
Hitrejše uvajanje tehnologije samo po sebi še ne pomeni bolj zadovoljnih zaposlenih. Delež zavzetih ameriških delavcev ostaja pri 31 odstotkih, 17 odstotkov pa jih je aktivno nezavzetih. Raziskava kaže, da je pri uporabi umetne inteligence odločilna kakovost vodenja. V organizacijah z jasnim načrtom uvajanja, podporo neposrednih vodij in vsaj tedensko uporabo orodij zavzetost dosega 53 odstotkov. Med zaposlenimi, katerih vodja uporabo dejavno podpira, je zavzetih 48 odstotkov, brez takšne podpore pa le 30 odstotkov.
Najbližjo primerjavo z ameriškimi rezultati ponujajo podatki Eurostata za leto 2025. Generativno umetno inteligenco je v treh mesecih pred raziskavo uporabilo 32,7 odstotka prebivalcev Evropske unije, starih od 16 do 74 let, za poklicne namene pa 15,1 odstotka. Čeprav je zadnja številka skoraj enaka 15-odstotnemu deležu vsakodnevnih uporabnikov med ameriškimi zaposlenimi, kazalnika nista neposredno primerljiva. Gallup meri dnevno uporabo med zaposlenimi, Eurostat pa uporabo za delo v širši populaciji in v obdobju treh mesecev. Ameriški podatek zato kaže precej intenzivnejšo vključitev umetne inteligence v vsakodnevno delo.
Razlika je opazna tudi na ravni podjetij. Leta 2025 je vsaj eno tehnologijo umetne inteligence uporabljalo 19,95 odstotka podjetij v EU z najmanj desetimi zaposlenimi, kar je 6,47 odstotne točke več kot leto prej. Delež je bil močno odvisen od velikosti: med malimi podjetji je znašal 17 odstotkov, med srednje velikimi 30,36 odstotka, med velikimi pa že 55,03 odstotka. V primerjavi s 47-odstotno vključenostjo umetne inteligence v ameriška delovna okolja evropsko povprečje kaže počasnejše širjenje, medtem ko so velika evropska podjetja že na primerljivi oziroma višji ravni.
Vzorec uporabe je na obeh straneh Atlantika precej podoben. V EU je bila med podjetji najpogostejša analiza pisnega jezika, ki jo je uporabljalo 11,75 odstotka podjetij, sledili sta ustvarjanje slik, videa in zvoka z 9,55 odstotka ter ustvarjanje besedil, govora ali programske kode z 8,76 odstotka. Najdlje je informacijski in komunikacijski sektor, kjer umetno inteligenco uporablja 62,52 odstotka podjetij. Podatki tako potrjujejo, da so besedilna opravila tudi v Evropi glavno vstopno mesto za novo tehnologijo, podobno kot pisanje, urejanje in raziskovanje med zaposlenimi v ZDA.
