Euro-Office je v valu evropske digitalne suverenosti eden izmed zanimivejših projektov. Na prvi pogled ponuja to, kar si želijo številne javne ustanove, šole in podjetja: pisarniški paket, ki ni Microsoft 365, ni Google Workspace, je odprtokoden, samogostovan in nastaja pod evropskim okriljem.
Tehnološko je zgodba manj preprosta. Euro-Office ni nov Office, napisan iz nič, temveč razcep oziroma fork OnlyOfficea, spletnega pisarniškega paketa, znanega po dobri združljivosti z Microsoftovimi formati DOCX, XLSX in PPTX. Ni pisarniški paket v klasičnem pomenu, kot sta Microsoft Office ali LibreOffice, ki ju namestimo na računalnik in z njima odpiramo lokalne datoteke, ampak samogostovani dokumentni strežnik oziroma urejevalni mehanizem za dokumente, preglednice, predstavitve in PDF. Ne prinaša celotnega okolja za shranjevanje datotek, upravljanje uporabnikov, deljenje, pravice dostopa in sinhronizacijo, za to potrebuje gostiteljsko platformo, predvsem Nextcloud. Med podjetji širšega ekosistema se omenjajo še IONOS, XWiki, OpenProject, Eurostack in drugi.
S tem smo že odgovorili na vprašanje »ali je Euro-Office zamenjava za Microsoft Office«. Za posameznika, ki danes uporablja Word, Excel in PowerPoint na namizju, odgovor za zdaj nikakor ni »da«. Euro-Office ni namenjen temu, da bi ga domači uporabnik prenesel, namestil in takoj uporabljal kot LibreOffice. Njegov naravni prostor so spletna in strežniška okolja: organizacije, ki že imajo ali želijo imeti lastni oblak, lastno hrambo dokumentov in nadzor nad identitetami. Lahko pa bi (nekoč) postal uporaben za javno upravo in podjetja, ki že uporabljajo Nextcloud.
Največji tehnični adut je združljivost z Microsoftovimi formati, kar ni naključje, ampak dediščina OnlyOfficea. OnlyOffice že dolgo velja za eno boljših odprtokodnih rešitev, kadar mora dokument DOCX po odprtju ostati čim bliže izvirniku. LibreOffice je kot samostojni pisarniški paket sicer zrelejši, bogatejši in bolj neodvisen ter odlično podpira odprti format ODF, toda zahtevnejši Wordovi dokumenti, zapletene tabele s komentarji in sledenje spremembam lahko še vedno delno »razpadejo«. Euro-Office zato stavi na pragmatičen argument: če želiš uporabnike odvaditi Microsofta, jim moraš najprej ponuditi nekaj, kar ne razbije njihovih obstoječih dokumentov.
Euro-Office vseeno ne rešuje vseh ravni odvisnosti. Ne osvobodi nas nujno Microsoftovih formatov, lahko le zmanjša odvisnost od Microsoftove storitve. Organizacija lahko še vedno uporablja DOCX, vendar dokumente shranjuje v lastnem ali evropskem oblaku, nadzoruje pravice dostopa, prijavo, lokacijo podatkov in posodobitve.
Vendar Microsoft 365 niso le Word, Excel in PowerPoint, temveč tudi identiteta, OneDrive, SharePoint, Teams, Exchange, varnostne politike, mobilne aplikacije, arhiviranje in vse bolj tudi umetna inteligenca. Euro-Office tega sam ne ponuja, ponuja le urejevalnike. Zato njegova uporabnost stoji ali pade z ekosistemom okoli njega. V povezavi z Nextcloudom lahko dobimo datotečni oblak, deljenje, sinhronizacijo in pisarniško urejanje, šele v povezavi z OpenProjectom ali XWikijem lahko postane del projektnega ali dokumentacijskega toka.
Sodelovalno urejanje je področje, kjer ima projekt največ možnosti. Ker podeduje arhitekturo OnlyOfficeovega dokumentnega strežnika, lahko ponudi urejanje v realnem času, komentarje, pregledovanje sprememb in delo v brskalniku. To je danes nujno, saj je pisarniški paket brez dobrega sodelovanja v brskalniku za številne ekipe že zastarel. Vendar kakovost izkušnje ni odvisna le od urejevalnika, temveč tudi od zaklepanja datotek, zanesljivosti strežnika, integracije z obvestili, mobilne izkušnje in upravljanja pravic.
V tem smislu je Euro-Office tudi politični projekt. Njegova vrednost ni v kodi, temveč v obljubi, da bo razvoj bolj pregleden, evropsko upravljan in manj obremenjen z nejasnim poslovnim ozadjem. Vendar ne bo dovolj, da je koda objavljena na GitHubu. Potrebni bodo jasen razvojni model, pregledni »commiti«, varnostna politika, redne izdaje in resnična skupnost razvijalcev. Fork je najlažji del, veliko težje je vzdrževati pisarniški paket, ki mora slediti Microsoftovim formatom, brskalnikom, mobilnim napravam in varnostnim popravkom.
Zagotovo ne. Euro-Office je resen kandidat le kot zamenjava za OnlyOffice v evropskih samogostovanih oblakih. Tudi kot argument v javni upravi, ki išče evropsko pisarniško infrastrukturo, je zanimiv. Kot dokaz, da Evropa že ima popolnoma neodvisen Office, pa (še) ne.
Za slovenska podjetja in javne ustanove je nasvet preprost: Euro-Office je smiselno spremljati in preizkusiti, zlasti če že uporabljajo Nextcloud ali razmišljajo o lastnem dokumentnem oblaku. Vsekakor pa ga ne gre čez noč razglasiti za zamenjavo Microsofta 365. Najprej je treba preveriti združljivost s konkretnimi predlogami, makri, preglednicami, pravnimi dokumenti, komentarji in poteki odobravanja. Nato je treba preveriti integracijo z identitetnim sistemom, varnostno politiko, arhiviranjem in mobilnim dostopom.
Euro-Office je zanimiv prav zato, ker ni popoln odgovor. Razkriva, kako težko je v praksi zapustiti Microsoftov svet: ne zaradi enega programa, temveč zaradi formatov, navad, oblakov, integracij in upravljanja. Hkrati pa kaže, da evropski ponudniki ne želijo več le govoriti o suverenosti, temveč poskušajo zgraditi konkretne alternative. Če bo projekt tehnično dozorel, razčistil licenčni spor z OnlyOfficeom in okrepil podporo odprtim standardom, bi lahko postal pomemben del evropske pisarniške infrastrukture. Do takrat pa ostaja predvsem obetavna tehnologija z zelo dobrim občutkom za politični trenutek.