Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
V zadnjih mesecih se več govori o skrivnostnih elementih z nenavadnimi imeni, brez katerih ne bi bilo modernih elektronskih čudes. Gadolinij, prazeodim, lutecij in ostali so druščina elementov, za katere obstaja lepo, a nekoliko starinsko poimenovanje: prvine redkih zemelj. Potrebujemo jih malo, a brez njih ne gre. Praktično vso svetovno proizvodnjo obvladuje Kitajska, ki se te moči zaveda. Ostali svet zato mrzlično išče svoje zaloge.
BlurWall BlurWall je program za samostojno izdelavo zamegljenih ozadij s poljubne slike na dežurnem telefonu. PostCount PostCount je preprost diaprojektor ozadij, ki spreminja slike brez uporabe …
Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da vam je v glavi še dneve odmevala pesem, ki ste jo slišali na radiu. Kaj pa, če nam v glavi »odmeva« računalniška igra in vpliva na naš zaznavanje sveta?
Launcher X Program omogoča hiter dostop do aplikacij, bližnjic in spletnih strani prek prilagodljivih pripomočkov z lastnimi ikonami, s prosojnostjo ter z obliko časa in …
Huawei pri pametnih urah vztraja pri preverjenem pristopu – eleganten dizajn, odličen zaslon AMOLED, dolga avtonomija in lastni operacijski sistem, ki se ne zanaša na Googlove storitve.
Študentje, profesorji in raziskovalci, pogosto pa tudi šolarji, dijaki in učitelji imajo v praktično katerikoli razviti državi brezplačen dostop do interneta. Poiskati morajo le brezžično omrežje z imenom Eduroam, ki jim bo od Južne Amerike do Avstralije in povsod vmes omogočilo internetno povezljivost. Zamisel je bila rojena v Evropi pred dvema desetletjema.
Ceno Browser Spletno brskanje vsak z vsakim (angl. peer to peer) omogoča dostop do spleta tudi ob blokadah in izpadih omrežja. Diffuse Dinamična in živa ozadja …
Da tehnološki velikani dobiček postavljajo pred varnost uporabnika, je znano že dolgo. Že pred leti je na to opozarjala žvižgačka Frances Haugen, ko je izpostavila delovanje podjetja Meta, ki se je zavedalo negativnega vpliva Instagrama na mladostnike, a ni ukrenilo nič. Za uporabnika nevarne pa so tudi aplikacije za zmenke, kar je potrdila raziskava, ki je nastala v sodelovanju Pulitzer Center’s AI Accountability Networka in The Markupa.
S pametnimi telefoni so med nas prišle mobilne aplikacije, ki so poskrbele za zabavo v slehernem trenutku vsakdanjika. Igrali smo kače, pokali mehurčke, jezili ptice in še kaj. In vsi v okolici so nas z občudovanjem opazovali. Danes, ko ponudba mobilne zabave še nikoli ni bila tako bogata, se nam (pre)večkrat stoži po preprostosti teh zgodnjih izdelkov. Oglejmo si, kateri izmed njih so »preživeli« v kakršnikoli obliki, izvirniku ali alternativi.
Vam imena Okna, Sponka, X škatla, Pisarna, simulator letenja, Encarta in MS-DOS zvenijo znano? Prepričani smo, da jih vsak izmed nas povezuje z ameriškim tehnološkim velikanom, ki je v preteklih dneh praznoval pol stoletja svojega obstoja. In kot slavljencu pritiče, smo tudi pri Monitorju na plan potegnili največje dosežke, polome in pogrome, ki se jih ob častitljivi obletnici z nostalgijo v srcu spominjamo. Dame in gospodje, abrahamovec, Microsoft!
O Singapurju kroži precej mitov in legend, ki pa imajo nemalo podlage v resničnosti. Mestna državica v jugovzhodni Aziji, eden štirih azijskih tigrov iz 90. let, ima resnično drakonske zakone o smetenju in mamilih, a je daleč od futurističnega paradiža ali distopije. To pot nas je zanimalo predvsem, ali je res tehnološko čudo sveta. Za mesec dni smo šli v Singapur.
Danes se IT-infrastruktura ne meri več po tem, koliko strežnikov imate, temveč po tem, kako hitro se lahko prilagodite spremembam. Je vaša infrastruktura zmožna absorbirati šoke, podpreti sodobne delovne obremenitve (beri: umetno inteligenco), ohraniti varnost v vsakem kotičku in ob tem še varčevati z energijo?
V svetu, ki diha v ritmu električnih impulzov, so podatkovni centri postali svetišča sodobne družbe. V njih ni molitev, temveč transakcije. Ni poslikanih stekel, temveč svetlobni podpis notranjosti krojijo LED-sijalke. V njih se ne časti bogov, temveč informacije. In kljub tej navidezni veličini, kljub milijardam (podatkov in evrov), ki tečejo skozi njihove optične žile, nekaj »ne štima«. Nekaj temeljnega, tihega, a nezanemarljivega. Kaj je torej danes narobe s podatkovnimi centri?
V svetu, kjer algoritmi (že) odločajo namesto ljudi in kjer je resnica shranjena v neskončnih zbirkah ničel in enic, stojijo tihi velikani – podatkovni centri. Ti niso le infrastrukturne postaje digitalne civilizacije, temveč metaforične katedrale sodobnosti: prostori, kjer človeštvo časti znanje, povezljivost in hitrost obdelave podatkov. V njih ne boste slišali molitev, temveč šum prezračevalnih sistemov in brnenje elektronskih sklopov sistemov napajanja.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijecev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Najnaprednejši znanstveni mikroračunalnik, sad domačega razvoja, praznuje častitljiv jubilej – Triglav Iskre Delte je star 40 let!
Pred dobrima dvema desetletjema je Microsoft začel razvijati izdelek, ki je zaznamoval eno najpomembnejših in najbolj kontroverznih obdobij v zgodovini računalniške industrije – operacijski sistem Windows Longhorn, kasneje znan kot Windows Vista. Sprva je bil zamišljen kot manjša nadgradnja zelo priljubljenega sistema Windows XP, nato pa je Longhorn hitro prerasel v veliko bolj ambiciozen projekt.
Mikroračunalniki IBM PC so stanje prevetrili še bolj temeljito kot hišni mikroračunalniki pred njimi. Njihove zmogljivosti so lahko zadovoljile precej širši krog poslovnih, zasebnih in celo zahtevnejših profesionalnih uporabnikov. Prve naprave te vrste so k nam uvozili leta 1985, kmalu za tem pa so naprave združljive s peceji ponudili tudi domači proizvajalci.
