M MONITOR tehnologija brez ugibanja
Naroči se
Monitor

Zgodovina

Zaposleni številka 23 pri Googlu, Paul Buchheit, velja za očeta elektronske pošte Gmail.
Zgodovina

Prvoaprilska »šala«, ki je spremenila elektronsko pošto

Ko danes odpremo Gmail, se nam zdi skoraj samoumevno, da bomo v hipu našli sporočilo izpred let, da nam ne bo treba razmišljati o mapah, ker imamo oznake, in da bo poštni nabiralnik nekakšen živ organizem, ki se zna urediti sam. Na prelomu tisočletja pa so bili odjemalci elektronske pošte precej bolj podobni pretesni omari, v katero so ljudje tlačili vse, kar je prišlo skozi vrata, in upali, da se jim nikoli ne bo treba vrniti po tisti en, prav poseben kos. Nato se je elektronske korespondence lotil Google.

Dominik Cigala
Vozlišče francoskega javnega omrežja Transpac.
Zgodovina

Zgodovina računalništva v Sloveniji – Javna podatkovna omrežja

Izrazito povečanje računalniških komunikacij v 70. letih je narekovalo izgradnjo prvih splošno dostopnih omrežij, namenjenih izključno paketnemu prenosu digitalnih podatkov. Vanje so se lahko vključili predvsem uporabniki, kot so fakultete, inštituti, knjižnice, državni in občinski uradi, pošte, banke ter velika podjetja, zato jih imenujemo tudi javna podatkovna omrežja.

Boštjan Špetič
Netscape je v Javi videl priložnost in naročil razvijalcu Brendanu Eichu, da naredi lažjo različico za splet.
Zgodovina

Trideset let kave na spletu

Ko danes kliknemo gumb za dodajanje izdelka v košarico, ko se zemljevid pod prstom mehko premakne in ko spletna stran skoraj neopazno preveri, ali je vpisan pravilen e-naslov, v ozadju običajno deluje JavaScript. Zdi se, kot da je bil tam od nekdaj – kot elektrika v zidu. A njegova zgodba se začne precej bolj človeško: v pisarni, kjer je dišalo po kavi ter so monitorji brneli in kjer je nekdo dobil nalogo, ki bi jo danes marsikje zavrnili kot nerealno.

Dominik Cigala
Zgodovina računalništva v Sloveniji - Raziskovalna omrežja
Zgodovina

Zgodovina računalništva v Sloveniji – Raziskovalna omrežja

Računalniške komunikacije so vsaj dve desetletji obvladovala terminalska in lastniška omrežja, večinoma omejena na združljive naprave enega proizvajalca. V ozadju pa so postopoma nastajala drugačna, bolj neodvisna in raznovrstna omrežja. Sprva so bila omejena na raziskovalne enote nekaterih univerz v ZDA in Evropi, zato jih imenujemo tudi raziskovalna omrežja.

Boštjan Špetič
Stanley Whittingham, John Goodenough, Akira Yoshino so leta 2019 prejeli Nobelovo nagrado.
Zgodovina

Baterije so prihodnost in Kitajska to že dolgo ve

Leta 2005 je imela Kitajska le dva proizvajalca baterij za električna vozila. Danes proizvede veliko večino litij-ionskih baterij na svetu. Da bi razumeli, kako je do tega preskoka prišlo, se moramo vrniti na začetek zgodbe. Zahvaljujoč sodelovanju treh znanstvenikov pred 50 leti, je nastala tehnologija, ki omogoča dolgoročno shranjevanje energije velike gostote v pametnih napravah, električnih vozilih in celo sončnih letalih. Litij-ionske baterije danes omogočajo tudi stabilizacijo energetskih omrežij, ki se zanašajo na nestabilne vire, kot sta veter in sonce.

Dominik Cigala
Računalnik IBM/370 z omrežno opremo. Jean Weber na Wikimedia
Zgodovina

Zgodovina računalništva v Sloveniji – Lastniška omrežja

Prve uporabne rešitve za povezovanje računalnikov sta ponudila najpomembnejša računalniška proizvajalca IBM in DEC. Omrežja so bila večinoma zasebna, zagotavljala pa so večji del vseh svetovnih omrežnih storitev do sredine 90. let. Skoraj izključno so bila omejena na naprave posameznega proizvajalca, zato jih imenujemo tudi lastniška omrežja.

Boštjan Špetič
Larry je odraščal v prepričanju, da sta Lillian in Louis Ellison njegova prava starša.
Zgodovina

Larry Ellison – Od reveža do bogataša

Ameriški poslovnež Larry Ellison je soustanovitelj tehnološkega velikana Oracle Corporation. Podjetje je vodil kot glavni izvršni direktor od ustanovitve leta 1977 vse do 2014, danes pa opravlja funkciji predsednika upravnega odbora in glavnega tehnološkega direktorja. Ellison ima v lasti 41 odstotkov Oracla, njegovo premoženje pa je bilo septembra 2025 ocenjeno na več kot 369 milijard ameriških dolarjev, s čimer se uvršča med najbogatejše ljudi na svetu.

Dominik Cigala
Kartično printerski terminal Teletype ASR-35. Joe Mabel na Wikimedia.
Zgodovina

Zgodovina telekomunikacij v Sloveniji – Terminalska omrežja

Prva računalniška omrežja so imela zelo togo in osrediščeno ureditev z zvezdasto obliko. Brez prave konkurence so prevladovala v 60. in 70. letih, ponekod pa so se obdržala še precej dlje. Imenujemo jih terminalska omrežja, saj so bila sestavljena iz posameznih osrednjih računalnikov in z njimi povezanih združljivih terminalov.

Boštjan Špetič
Računalniške komunikacije v Sloveniji
Zgodovina

Računalniške komunikacije v Sloveniji

Računalniške komunikacije so bile sprva vezane na obstoječe telekomunikacijske tehnologije, hiter razvoj računalništva in vse večje potrebe po prenosu podatkov pa so narekovali oblikovanje sodobnejših digitalnih omrežij s hitrimi hrbtenicami ter postopno digitalizacijo starejših analognih omrežij in storitev.

Boštjan Špetič
Microsoft se je v boj za prevlado na igričarskem trgu spustil leta 2001 s konzolo, ki je obljubljala tako moč kot udobje.
Zgodovina

Škatla X

Microsoftova igralna konzola Xbox je dobro spremenila razmerja na igričarskem trgu. Danes je konzola, ki je v Sloveniji uradno še vedno ni, uspešna predvsem na rovaš najboljšega naročniškega servisa za igre, a bili so časi, ko je podjetje iz Redmonda želelo izdelati najboljšo strojno opremo za digitalno zabavo in prehiteti vse tekmece, ki so bili na sceni že dlje časa. Pot do Xboxa se je začela v času, ko je Microsoft iskal način, kako sploh vstopiti v svet zabave.

Dominik Cigala