»Hrčkanje« aplikacij se ne splača
Računalništvo je hecna stvar. Včasih so bile aplikacije izrazito monolitne in zato v očeh uporabnikov tudi vsemogočne. Pol stoletja pozneje pa se je vse …
Računalništvo je hecna stvar. Včasih so bile aplikacije izrazito monolitne in zato v očeh uporabnikov tudi vsemogočne. Pol stoletja pozneje pa se je vse …
V zadnjih letih je Slovenija v digitalizacijo izobraževanja vložila desetine milijonov evrov. Pretežno v strojno opremo za podporo izobraževanju. Imamo torej dovolj tehnologije. Vprašanje je, kaj smo ali še bomo z njo naredili. Mar sploh vemo, kaj od nje pričakujemo?
Večina sodobnih podjetij verjame, da je njihovo tehnološko okolje razmeroma zaokroženo: imajo funkcionalen ERP-sistem, uveljavljen CRM, morda dodano platformo za upravljanje dokumentov in ustrezna orodja za komuniciranje, vendar pa se je v zadnjih nekaj letih digitalna vrzel med povprečnimi in tehnološko naprednimi podjetji drastično povečala.
Umetna inteligenca (UI) v bančništvu že zdavnaj ni več le tehnološki modni trend, temveč ključno gonilo digitalne preobrazbe. Banke po vsem svetu in v Sloveniji pospešeno vlagajo v sisteme strojnega učenja, napredne analitike in generativne UI, saj jim to omogoča optimizacijo procesov, zmanjšanje tveganj in, kar je najpomembneje, personalizirano uporabniško izkušnjo.
Preverili smo, kako umetna inteligenca spreminja zavarovalništvo. Pot gre nekako takole: od reaktivnega kritja škod do proaktivnega upravljanja tveganj, ki prve sploh preprečijo. Zakaj se torej zavarovanja dražijo?
V tokratni številki smo pod drobnogled vzeli sodobno bančništvo in zavarovalništvo. Področji, s katerima imamo opravka skoraj vsak dan, vsekakor pa večkrat letno, a se v praksi zdi, da stvari tečejo skorajda na avtopilotu. Predvsem zahvaljujoč tehnologiji, naj dodam.
Računalništvo v oblaku ni več le tehnična podpora poslovanju, ampak je postalo hrbtenica sodobne družbe, gospodarstva in države. Evropska unija je z obsežnimi zakonodajnimi paketi in s finančnimi spodbudami jasno pokazala, da ne želi postati »digitalna kolonija« tujih velesil.
Podjetja danes ne iščejo več zgolj platforme za sestanke, temveč inteligentna okolja, ki zmanjšujejo trenja pri delu, avtomatizirajo administrativna opravila in krepijo človeško povezanost v digitalnem prostoru.
Pisarne se spreminjajo. Delo se spreminja. In prav tako poslovna komunikacija. Stari model, ki je temeljil na strojni opremi in fizični lokaciji, je zamenjala …
V zgolj dveh desetletjih je poslovno obveščanje (angl. Business Intelligence – BI) prešlo pot od ekskluzivne domene finančnih analitikov in vrhnjega menedžmenta do osnovnega orodja za preživetje v sodobnem poslovnem okolju. Preobrazba kazalnikov in poročil prinaša nekaj povsem drugega: dinamičen, proaktiven in nepogrešljiv del poslovne DNK.