Nekoč smo se veliko igrali z virtualizacijo računalnikov znotraj računalnika, ki nam je omogočila brezskrbno zabavo v ograjenem digitalnem peskovniku. Ker je iz nje izšlo precej dobrih in uporabnih izdelkov, so razvijalci začeli razmišljati, kako bi tovrstno dejavnost dodatno optimizirali. Rodil se je Docker.
Slovenci imamo bogato zgodovino med izdelovalci takšnih in drugačnih plovil in na obrobju Kranja tudi danes nastajajo jadrnice, ki so plod slovenskega znanja.
V Arizoni bo na eni od zasebnih šol umetna inteligenca prevzela individualizirano poučevanje šolskih predmetov in sprotno prilagajanje učnega načrta. Ti predmeti bodo na programu dve uri na dan, preostali del dneva pa bodo učenci, stari od devet in do 14 let, ob pomoči pedagoško usposobljenih mentorjev razvijali spretnosti, kot so finančno opismenjevanje, javno nastopanje, podjetništvo itd. Šola torej ni ravno običajna.
O priporočilih za nakupe, ki jih kot plačana sponzorstva podajajo ustvarjalci na Youtubu, si lahko mislimo svoje, a v veliki meri sploh omogočajo ekosistem brezplačnih vsebin. Na drugi strani pa si potrošniki želijo popustov in iščejo kode zanje po širnem spletu. Oboje je leta izkoriščal Paypal, ki je s svojim orodjem za lovljenje popustov Honey v resnici za več milijonov dolarjev opeharil oboje.
Marku Zuckerbergu, direktorju podjetja Facebook (zdaj Meta), so leta 2016 gorela tla pod nogami. Po ameriških volitvah, na katerih je prvič zmagal Donald J. Trump, so se namreč po vsem svetu pojavile kritike vloge dezinformacij v predvolilni kampanji. Družabna omrežja s Facebookom na čelu so po ocenah analitikov in politikov odigrala eno glavnih vlog pri nenadzorovanem širjenju nepreverjenih trditev in laži po spletu.
Ena izmed bolj odbitih teorij zarote, ki je dobila pospešek pred štirimi leti, opisuje mrtvi internet. Na spletu naj bi večino vsebin, interakcij in prometa ustvarili boti in umetna inteligenca, sami pa smo tam kot glas vpijočega v puščavi. Zrno resnice v tej teoriji obstaja, razvoj umetne inteligence pa jo utegne uresničiti.
Letos je začel veljati novi plačni sistem v javnem sektorju, ki je povzročil obilico dela. Približno 200 tisoč javnim uslužbencem je bilo treba izračunati nove plače. Da ne bi stotine kadrovskih služb tavalo v temi in izumljalo tople vode, je ministrstvo za javno upravo pripravilo posebno »aplikacijo«. Pogledali smo pod pokrov in – zavzdihnili.
Nekoč je bilo treba za postavitev kriptovalute znati dobro programirati, danes zadošča že nekaj klikov na spletu. Otroci lahko v minutah zaslužijo desettisoče dolarjev s snemanjem prenosa iz lastne sobe, na drugem koncu države pa v bolnišnici rešujejo življenje mladeniča. Oba sta na isti platformi sledila istim sanjam – veliko zaslužiti.
Ko je urednik medija, ki ga ravnokar prebirate, hotel na Facebook omrežju objaviti kritičen članek o oglaševalskih omrežjih družabnega spleta, mu Facebook tega ni dovolil. »Odstranili smo tvojo objavo!« mu je javil vmesnik. »Videti je, da si poskušal/-a dobiti všečke, sledilce, delitve ali oglede videov na nepošten način!«
Kriptosvet je že pred leti marsikomu priskrbel tisti dražljaj, ki ga ljudje občutimo, ko kupimo loterijsko srečko, večje količino japonskega jena ali delnice obetavnega podjetja. Vsi poznamo zgodbe o znancih, ki so nato kupili petsobno stanovanje, pustili službo in zdaj na omrežjih objavljajo le še sončne zahode s palmami. Seveda poznamo tudi drugačne zgodbe, le da so malenkost manj privlačne za deljenje. Ker je neizkušenih vlagateljev vedno manj, so se bili prevaranti prisiljeni poslužiti promocije.