Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu objave.
Splet je dolga leta temeljil na preprostem dogovoru: iskalniki, kot je Google, so lahko brezplačno indeksirali vsebine spletnih strani, v zameno pa so uporabnike pošiljali nazaj na te strani, ki so živele od oglaševanja. A z vzponom generativne umetne inteligence se ta poslovni model hitro maje.
Prenosniki serije Yoga so postavljeni v višji cenovni razred, z njimi pri Lenovu merijo na zahtevnejše uporabnike, denimo na kreativne in poslovne, ter tudi na navdušence nad tehnologijo. Modeli z oznako Slim so še poseben tanki in lahki, je pa izraz Yoga nekoliko izgubil svoj pomen. Nekoč je namreč šlo za prenosnike, ki so se lahko prelevili v tablice (imeli so tečaje, s katerimi je bilo mogoče zaslon zavihteti okoli tipkovnice), zdaj pa je v liniji Yoga vse več modelov, ki tega ne omogočajo.
Redkokdaj si kakšen izum prihodnosti predstavljamo tako močno in tako vztrajno, nato pa dočakamo njegovo uresničitev. Oni dan sem ugotovil, da se mi je zgodilo prav to. Umetna inteligenca, avtomatizirano prevajanje in digitalizacija besedil so skupaj poskrbeli, da sem dočakal prihodnost izpred skoraj treh desetletij.
Vrhunski telefoni danes stanejo prek tisoč evrov, »dovolj dobri« pa se začnejo nekje pri 300. Tisti vmes veljajo za zelo dobre in zanje bomo odšteli med 600 in 800 evri. V tej kategoriji je tudi novinec Honor 400 Pro.
Tisti, ki se zanimamo za tehniko, se pogosto znajdemo pred vprašanjem, ali res skočiti na povsem novi vlak, ali pa je to, kar imamo, za zdaj dovolj. Dovolj zmogljivo, hitro, funkcionalno. Včasih smo povsem med prvimi, na samem vrhu novega vala, včasih pa nadpovprečno dolgo vztrajamo pri starejših, preverjenih rešitvah. Naj torej skočimo v novi Wi-Fi 7?
Ni šala, piše se leto 2025 in prav zares sem kupil povsem novega spectruma.
Moderni avtomobili so ves čas povezani z internetom. To jim omogočajo mobilna omrežja, prek katerih sicer običajno telefoniramo in brskamo po spletu. V prihodnosti bo pametnih naprav čedalje več, vse pa bodo potrebovale mobilna omrežja. Kartico SIM imamo res verjetno eno, čipov, ki počnejo isto, pa vsak dan več.
Nintendo je marca 2017 predstavil prvo različico konzole Switch in zadel v polno. Hibridna naprava, ki je omogočala igranje tako na televizorju kot na poti, je hitro osvojila igralce po vsem svetu in postala ena najbolje prodajanih konzol vseh časov. A minilo je več kot sedem let in konkurenca v obliki zmogljivejših naprav, kot sta PlayStation 5 in Xbox Series X, je bistveno dvignila standarde. Napočil je čas za osvežitev.
Z razvojem generativne umetne inteligence se je začela večna tekma med modeli, ki ustvarjajo besedila, in detektorji teh. Bitka je posebej intenzivna v anglosaškem izobraževanju, ki močno temelji na esejih, angleščino pa jezikovni modeli najbolje obvladajo. Pogledali smo nekaj orodij, ki so namenjena odkrivanju nepoštene uporabe velikih jezikovnih modelov, ter razmislili, ali je to sploh pomembno.
Sicer malo večjem žepu, a projektorji z ultrakratko projicirno razdaljo so napredovali do točke, ko jih lahko uporabljamo namesto monitorja, televizorja ali kinematografa. Preizkusili smo model, ki ima integrirano Googlovo pamet in se obnese tudi kot samostojna naprava.
Brati na zaslonu je mučno in očem neprijetno, zato že pol stoletja poteka razvoj elektronskega papirja. Črno-bele rešitve so že izjemno dobre, barvne pa dobivamo šele v zadnjih letih. Podjetje E-Ink razvija tehnologiji ACeP in Kaleido, ki imata vsaka svoje prednosti in slabosti. Če bi ju lahko križali, bi bil rezultat fantastičen.
Odkar je leta 2013 nadomestil storitev MobileMe, je iCloud postal izjemno priljubljen med uporabniki Applovih naprav, saj omogoča sinhronizacijo podatkov med vsemi napravami podjetja Apple ter dostop do njih prek spletnega brskalnika. Kaj vse je jabolčni oblak in kaj vse ni, si ogledamo z naslednjimi uporabniškimi triki.
Zlonamerna programska oprema, znana tudi kot malware, se pojavlja v različnih oblikah, od virusov in črvov do trojanskih konjev in izsiljevalske programske opreme. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, načine širjenja in učinke, vendar jim je skupno to, da delujejo brez vednosti uporabnika ter pogosto povzročajo finančno in podatkovno škodo.
Kaj se zgodi, ko države prekršijo pravila igre in ko v boj za nadzor, informacije in varnost vstopijo z orodji, ki so bila nekoč domena hekerjev, a jih danes razvijajo zasebna podjetja po naročilu državnih organov? In kaj pomeni, ko sredi miru postanemo tarče – ne vojakov, ampak vrhunskih vrstic kode?
Ko govorimo o računalniških virusih, večina najprej pomisli na računalnike z operacijskim sistemom Windows. Z dobrim razlogom – ti sistemi že desetletja predstavljajo glavno …
Še pred nekaj leti smo ob zagonu novega računalnika najprej pomislili na namestitev protivirusnega programa, danes pa je jasno, da zgolj ena plast zaščite nikakor ni dovolj. Sploh pa težava pogosto ni v samem sistemu, temveč v uporabniku.
Računalniški virusi so, tako kot vsi tehnološki pojavi, produkt svojega časa – in svoje okolice. V dobrih 50 letih, kolikor jih poznamo, so iz …
Zgodovina računalniških virusov ni zgolj zgodba o kodi, ki se je izmuznila nadzoru. To je pripoved o človeški radovednosti, domiselnosti ter tudi o nepredvidenih …