Tradicionalna osredotočenost na centralizirane podatkovne centre se umika distribuirani, inteligentni in avtonomni infrastrukturi. Pravzaprav kar umetna inteligenca postaja nova infrastruktura.
S širjenjem digitalne preobrazbe po vseh panogah so podatkovni centri postali hrbtenica globalnega napredka. So »v naletu«, ki ga poganjajo naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci, oblaku in robnem računalništvu ter neizprosna prizadevanja za hitrost, učinkovitost in trajnost.
Zadnje desetletje smo bili na področju IT-infrastrukture priča enosmernemu prometu s precej jasnimi cilji in pravili. Podjetja so sledila preprostemu receptu – zmanjšati kompleksnost, pospešiti izvajanje nalog in čim več poslovanja preseliti v oblak. Ta premik jim je prinesel resnično vrednost. Skrajšal je cikle uvajanja novosti, opolnomočil zaposlene in celo zmanjšal trenja, ki so prej upočasnjevala spremembe. Toda računalniški oblak sam po sebi ni odpravil potrebe po fizični infrastrukturi. Vendarle gre za »računalnik nekoga drugega«. Je pa za določen čas odložil trenutek, ko bi morala podjetja o IT-infrastrukturi ponovno razmisliti. Ta trenutek je zdaj tu.
Zdaj že veste: digitalna preobrazba ni več projekt z začetkom in s koncem, temveč stalno stanje operativnega delovanja s ciljem avtonomnega ustvarjanja vrednosti, ki se seveda 'vrti' po zaslugi umetne inteligence.
Digitalna preobrazba danes ni več vprašanje konkurenčne prednosti, temveč eksistencialne odpornosti. V prejšnjem desetletju smo o digitalizaciji govorili kot o »nadgradnji« in informacijski podpori …
Pred našimi očmi se odvija korenit premik v filozofiji spletne prodaje. Če je pretekla leta zaznamovala digitalizacija, se zdaj vse vrti okoli inteligentne avtomatizacije in hiperpersonalizacije. Še več, e-trgovina se seli čez meje spletnih strani neposredno pred oči potrošnikov.
3D-tiskanje danes ne velja več za tehnologijo prihodnosti, temveč za zrelo orodje, ki postaja hrbtenica sodobne digitalne proizvodnje. Še pred leti smo o 3D-tisku govorili predvsem v kontekstu hitrega prototipiranja, zdaj pa je na vrsti obdobje serijske proizvodnje, kjer so ključni parametri ponovljivost, avtomatizacija in integracija v obstoječe procese.
Programska oprema za računalniško podprto načrtovanje (CAD) ni več le orodje za risanje geometrijskih oblik, temveč postaja inteligentna platforma za sooblikovanje. V ospredje stopajo sodelovanje med človekom (inženirjem) in umetno inteligenco, trajnostni razvoj ter digitalni dvojčki, ki dihajo s fizičnimi izdelki.
Pripravite se na popolno digitalno preobrazbo proizvodnje. Če je CAD srce zasnove izdelkov, je CAM živčni sistem proizvodnje, ki v zadnjih letih deluje čedalje hitreje, pametneje in z minimalnim posegom ljudi.
Tradicionalno sta industrija in proizvodnja stoletja temeljili na principu odvzemanja: vzeli smo velik kos materiala in ga klesali, rezali ali vrtali, dokler nismo dobili želene oblike. Odpadki so bili sprejeti kot neizogiben strošek napredka. Sodobna tehnologija, s 3D-tiskanjem na čelu, pa je to filozofijo obrnila na glavo. Danes material dodajamo, od tod tudi izraz aditivna proizvodnja. Razlika je dramatična: namesto da bi proizvajali gore ostružkov, plast za plastjo gradimo le tisto, kar potrebujemo. Ta »vrlina varčnosti«, ki jo je omogočila sodobna tehnologija, močno prispeva tudi k trajnosti in spoštovanju (omejenih) virov našega planeta.