Uvodnik: Poti nazaj ni več
Iz nove številke Monitorja: V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. …
Iz nove številke Monitorja: V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. …
Monitor Svet, posebna številka s prevodi tujih besedil, tudi tokrat prinaša izbor najboljših člankov uglednih tujih revij, med njimi New Scientist, Fast Company, The Atlantic, MIT Technology Review in Inc. Tema številke se posveča vprašanju, kako krhek je pravzaprav internet, od katerega je danes odvisno skoraj vse – od komunikacije in gospodarstva do energetike ter javnih storitev. Če bi zaradi naravne nesreče, vojne, kibernetskega napada ali sončne nevihte prišlo do večjega izpada, bi se sodobna družba lahko zelo hitro znašla v kaosu. Članek spremlja skupino strokovnjakov in prostovoljcev, ki razmišljajo, kako bi bilo mogoče internet v takem scenariju znova zagnati – od lokalnih improviziranih omrežij do preprostih radijskih naprav, ki bi omogočile vsaj osnovno komunikacijo. Njihova prizadevanja razkrivajo, da za popoln zlom interneta morda sploh nimamo jasnega načrta – in da bi ga morali začeti pripravljati, še preden ga zares potrebujemo.
Vedno ista zgodba: prihaja doba umetne inteligence, podatkovni centri rastejo kot gobe po dežju, elektrike bo zmanjkalo, omrežja bodo pokala po šivih, rešitev pa so novi megaprojekti, novi reaktorji, nove milijardne investicije. Ali res?
Tehnologija nam je olajšala življenje, vendar ne vsem. Ko banke, trgovine, letališča in država predpostavljajo digitalno pismenost, izključenost postane skoraj neizogibna.
Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.
22. marca bodo v Sloveniji volitve. Spet bomo v nedeljo vzeli osebni dokument, odšli na volišče, obkrožili kandidata s svinčnikom in listič oddali v zapečateno skrinjico. Ob tem se že vrsto let ponavlja isto vprašanje: zakaj tega ne bi mogli storiti kar od doma, prek računalnika ali telefona? Zakaj nimamo internetnih volitev?
Odprta arhitektura, ki naj bi premešala karte v svetu procesorjev, je letos dopolnila petnajst let. RISC-V se v tem času ni uveljavil z bleščečimi izdelki na policah trgovin ali marketinškimi slogani, temveč z nečim precej tišjim, a dolgoročno morda pomembnejšim: z idejo, da so lahko temeljni gradniki računalniške tehnologije odprti, dostopni in brez licenčnih omejitev. V svetu, kjer so Intel, AMD in ARM desetletja določali pravila igre, je to že samo po sebi dovolj, da vzbudi pozornost.
Dolga leta je veljalo, da Apple sicer nikoli ni prvi, je pa na koncu najboljši. Počaka, opazuje konkurenco, nato tehnologijo izpili, zapre v svoj ekosistem in jo ponudi kot nekaj samoumevno boljšega. V dobi umetne inteligence ta zgodba ne drži več.
Pri Monitorju imamo ob koncu leta že dolgo lepo navado. Ko se leto bliža koncu, se za trenutek ustavimo, pogledamo okoli sebe – predvsem na svoje mize, v nahrbtnike, delavnice, dnevne sobe in strežniške omare – ter zapišemo, kaj smo v resnici uporabljali. Ne, kaj je bilo najbolj oglaševano, ne, kaj je obljubljalo revolucijo, temveč, kaj nas je v praksi navdušilo, razveselilo, nam olajšalo delo ali preprosto polepšalo vsakdan. Tako je nastal tudi letošnji tradicionalni članek Kaj uporabljamo 2025 .
Sedem let je tega, kar je Nvidia lansirala prve grafične kartice s strojno podporo za sledenje žarkom, ray tracing, toda ta tehnologija še vedno pretežno ostaja bombonček za igričarske navdušence. Ali lahko kmalu pričakujemo preboj v ospredje in s katerimi tehničnimi prijemi želijo to doseči?