Oktobra je luč sveta ugledala še ena konkurentka Wikipedije, o kateri se govori precej več kot o drugih nesojenih alternativah. Grokipedijo je napisala umetna inteligenca Grok, ki jo je ustvarilo podjetje xAI v lasti Elona Muska. Grokipedija je popačena enciklopedija sveta, ki je zelo podoben resničnemu, a to ni.
Avstralija bo decembra kot prva država na svetu mlajšim od 16 let prepovedala uporabniške račune na platformah, kot so Instagram, Tiktok, Snapchat, Youtube, in po novem celo Reddit. To sicer ne pomeni, da otroci več ne bodo mogli spremljati vsebin na teh platformah, le objavljati jih ne bodo smeli. Čeprav se zdi, da se to dogaja daleč stran od nas, se tovrstni ukrepi širijo kot virus in tudi v Evropi nismo imuni.
Že 30 let na internetu vztraja prostovoljni dogovor, ki zapoveduje lepo vedenje pajkov tehnoloških gigantov. In ti ga v veliki meri upoštevajo. Razvoj umetne inteligence pa je prinesel prve resne izzive, saj so interesi spletišč in ponudnikov umetne inteligence dovolj različni, da so zadnji nemalokrat ignorirali gentlemanski dogovor, ki je veljal desetletja.
Letos komajda sledimo napovedim o milijardnih investicijah in poslih, ki jih sklepajo tehnološki velikani. Dokler so podjetja vsaj malo povezana z umetno inteligenco, denar …
Dasiravno jim uporabnosti in priročnosti ne moremo očitati, imajo veliki jezikovni modeli v obliki pogovornih robotov na internetu svojo temno stran. Zlasti manj stabilne posameznike lahko zapeljejo na pot nepovrata, ki je polna teorij zarot, višjih bitij in megalomanskih zablod. Niso redki primeri s tragičnim koncem.
Tistim, ki beremo predvsem digitalno, je na spletu in mobilnih napravah namenjena cela vrsta orodij, s katerimi so zbiranje, branje in shranjevanje raznovrstnih zapisov s spleta precej olajšani. V zadnjem času se je ob ukinitvi Pocketa, najbolj znane tovrstne storitve, pojavila vrsta novih rešitev, ki ponujajo kup naprednejših zmožnosti.
Redko pomislimo, da imamo skorajda v vsakem trenutku s seboj eno napravo ali več, ki lahko že ob manjši fizični poškodbi zanetijo požar. Na to pa so morali pomisliti letalski prevozniki, odkar se ljudje nanje množično vkrcavamo s telefoni, tablicami in prenosniki, ki jim družbo delajo še zunanje baterije. Požar na letalu je najhujša nevarnost, a brez prenosnih naprav nam živeti ni.
Slovenija se pridružuje veliki skupini evropskih držav, v katerih deluje sistem za opozarjanje na nevarnost tudi prek pametnih telefonov. Vzpostavljeni sistem je skladen z evropskimi standardi in nudi dodaten način obveščanja, vsi dosedanji pa ostajajo.
Uporabniki smo navajeni, da vsako leto ali dve prispejo nove in hitrejše generacije čipov vseh vrst. Takšen tempo pa zahteva vse večji trud strokovnjakov in tehnologije, ki so vse bolj zapletene.
Pregledali smo lestvice protivirusnih programov in preverili, kaj zmorejo in katerim lahko zaupamo.