Pred dobrima dvema desetletjema je Microsoft začel razvijati izdelek, ki je zaznamoval eno najpomembnejših in najbolj kontroverznih obdobij v zgodovini računalniške industrije – operacijski sistem Windows Longhorn, kasneje znan kot Windows Vista. Sprva je bil zamišljen kot manjša nadgradnja zelo priljubljenega sistema Windows XP, nato pa je Longhorn hitro prerasel v veliko bolj ambiciozen projekt.
Programski jezik COBOL še danes poganja aplikacije v številnih podjetjih sveta. Gre za zanesljive programske izdelke, ki jih odgovorni ne želijo menjati, zato njihovo število ostaja isto. Povsem drugače je na strani razvijalcev, ki jih je iz leta v leto manj. Ker vsi ti številni programi potrebujejo vzdrževalce, se ne čudimo oglasom, ki Cobol programerjem v Nemčiji obljubljajo 150.000 evrov letne plače in več. Neuničljiv programski jezik je namreč zelo star, zato zgodbo o njegovem nastanku začenjamo daleč v preteklosti.
Kolesarski računalniki merijo ključne podatke, kot so razdalja, hitrost, kadenca, krogi in lokacija GPS. Tako beležijo celoten čas vožnje, izračunajo povprečno hitrost, nam prilagajajo treninge, nas vodijo do cilja in mnogo več. Ker je pametni telefon podobno opremljen, se poraja vprašanje, ali ne bi mogoče znal nadomestiti namenske naprave in spotoma prihraniti kakšnega evra.
Microsoft Office je od svojega nastanka v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja popolnoma spremenil način dela, sodelovanja in komunikacije. Skozi desetletja se je razvijal iz osnovnega programskega paketa v zmogljivo oblačno platformo, ki danes vključuje umetno inteligenco pod skupno blagovno znamko Microsoft Copilot. Razvoj zbirke pisarniških programov ponazarja tehnološke inovacije, strateške poteze in Microsoftovo neomajno predanost izboljševanju produktivnosti.
Predstavljajte si, da imate v rokah star album s fotografijami. Listate po straneh, se smehljate ob obujanju spominov, a nato vas zmoti nekaj neljubega – manjkajoče fotografije, zbledele barve ali celo izgubljeni spomini zaradi uničenja albuma. Ravno ta frustracija je bila izhodišče za ekipo pri Googlu, ko so leta 2015 predstavili storitev Google Photos, platformo, ki je obljubljala, da bo shranila vse naše fotografije in videoposnetke varno, organizirano in dostopno od koderkoli.
Uporaba navideznega zasebnega omrežja (VPN) je nekoč pomenila, da nekaj skrivamo. Z njim smo lahko zamaskirali vprašljivo lokacijo ali nečedno dejavnost. Toda VPN ni le najboljši način za zaščito spletne zasebnosti, ima tudi številne druge koristi, kar je razlog, da je ta tehnologija šifriranja postala predmet množične rabe.